Poznate razliko med džinsom in denimom? Tako neverjetna je zgodovina kavbojk
Kaj je džins oziroma jeans?
Džins in denim sta danes za večino ljudi sinonima za kavbojke, a ni bilo vedno tako. Mnogo stoletji preden je Nemec Levi Strauss v San Franciscu patentiral modre delavske hlače z bakrenimi kovicami, ki jih poznamo še danes, se je namreč rodil džins oziroma jeans.
Tako so že v 13. stoletju imenovali vrsto blaga, ki so ga tkali na severu Italije, natančneje v Genovi. Izdelan je bil lahko iz bombaža, lana, konoplje ali celo volne, rekli pa so mu »ge(a)ne« ali »je(a)ne fustian«, kar je tedaj pomenilo »genovska tkanina«. Sčasoma se je v angleškem jeziku ustalil zapis »jean« oziroma množinska oblika »jeans«, v slovenščini pa smo v prejšnjem stoletju to poslovenili v džins.
Tkanina jean je bila izredno priljubljena tako doma kot izven Italije, saj je bila zelo trpežna. Italijani so iz nje izdelovali oblačila za svojo mornarico in jo izvažali po vsej Evropi, kjer je jean postal material za vzdržljiva delavska oblačila, pa tudi za manj uničljivo spodnje perilo, zgodovinarji so odkrili celo primerke korzetov iz 18. stoletja, izdelanih iz jeana.
Jean iz Genove je bil pogosto barvna z indigo modro barvo, pridobljeno iz tropske rastline indigo, ni pa bil to pogoj, saj so obstajali tudi drugi odtenki te tkanine, od surove kremaste barve bombaža do rjave. Naravno indigo barvo so Evropejci vse do poznega 19. stoletja uvažali iz Indije, dokler je ni leta 1878 nadomestila cenejša sintetična različica barve, ki jo je iznašel nemški kemik Adolf von Baeyer.
Kaj je denim?
Zgodba denima po drugi strani, pa se je začela povsem drugje, in sicer na jugu Francije, v mestu Nîmes. V 16. stoletju so tu razvili nov način tkanja, poimenovan tvil, ki na tkanini ustvari diagonalni vzorec, takšno blago pa je bilo tudi mehkejše ter lepše na pogled, saj se je manj mečkalo.
Kot pri jeansu je tudi denim dobil svoje ime po mestu, od koder je prihajal, torej »iz Nîmesa« ali kot so temu rekli v izvorni francoščini »de Nîmes«, izgovorjeno »denim«.
Denim so tkali iz stoodstotnega bombaža, namesto barvanja končne tkanine pa so uporabili že obarvane niti, in sicer z indigo modro barvo, s tem, da je bila osnovna nit vedno modra, votek pa vedno surove bele barve.
Tkanje modrih in belih niti je tvilu na koncu dalo tipično modrobelo podobo, ki jo še danes imajo nekatere klasične kavbojke, prepoznali pa jo boste po tem, da je material na zunanji strani moder, na notranji pa belkast oziroma svetlejši, saj zaradi načina tkanja na notranji strani prevladuje votek. Pri kavbojkah, ki so enake barve tako na zunaj kot znotraj, obstaja torej večja verjetnost, da so bile barvane na koncu proizvodnje ali izdelane iz blaga, ki je bil barvan po tem, ko so ga stkali.
Kavbojke in oblačila, izdelana iz pravega denima niso samo mehkejša, ampak se tudi starajo drugače, saj z leti obledi indigo barva osnovnih niti, kar daje oblačilom drugačen videz, kot tistim, ki so izdelana zgolj iz modro obarvanega platna.
PREBERITE ŠE -> Najlepše džins jakne za pomlad 2024 (FOTO)
Rojstvo kavbojk
A da so denim in džins zašili v kavbojke, kot jih poznamo danes, je moralo miniti še nekaj stoletji. Italijani trdijo, da je bil prvi par modrih kavbojk narejen iz italijanskega jeana, nosil pa naj bi jih nihče drug kot slavni politični revolucionar in vojskovodja Guiseppe Garibaldi, ko se je leta 1860 odpravil na Siciljo v bitko za združitev Italije.
Američani, kakopak, trdijo drugače. Po njihovo sta prve moderne kavbojke izumila nemški poslovnež Levi Strauss in ruski krojač Jacob Davis, oba židovska imigranta, ki sta se spoznala leta 1853, v času kalifornijske zlate mrzlice v San Franciscu.
Denim tkanina je do začetka 19. stoletja osvojila Združene države in postala izredno priljubljen material za delavska oblačila, med njimi tudi hlače na naramnice, ki so kruh prinašale tako Straussu kot Davisu, prvi je namreč trgoval z blagom, drugi pa kot krojač delavcem šival oblačila.
V želji, da bi izboljšala trpežnost delavskih hlač, sta združila moči ter izboljšala kroj tako, da sta na šive, ki so bili med nošenjem pod največjim pritiskom, dodala bakrene kovice, ki so poskrbele, da se hlače niso prehitro raztrgale. Za svojo zamisel sta leta 1973 dobila tudi patent in začela se je zgodba znamke Levis oziroma Levi Strauss & Co., ki jo poznamo še danes.
Nekaj let pozneje je Strauss denim hlačam dodal dvojne šive, da so postale še bolj neuničljive, spremenil je tudi način zapiranja in odstranil naramnice ter na pas dodal zanke za usnjeni pas, ki bi hlače držal na mestu. Prav tako je na prelomu stoletja povečala število žepov, s tri na pet, prve kavbojke so namreč imele na zadnji strani samo en žep, spredaj pa dva. Strauss je najprej na sprednjo stran dodal majhen žepek za žepno uro, leta 1901 pa na model 501 na zadnjo stran prišil še žep na drugo ritnico in tako ustvaril hlače, ki so se zapisale v zgodovino.
Kaj imajo z džinsom kavbojci?
Čeprav v slovenščini ves čas uporabljamo besedo kavbojke, pa Levisove hlače vse do 20. stoletja niso bile znane pod tem izrazom, ampak zgolj kot delavska oblačila. Šele ko so oblačila iz modrega denima v 30. letih prejšnjega stoletja na veliko posvojili ameriški kavbojci, se jih je pri nas prijel izraz kavbojke, v Ameriki pa so jim rekli preprosto »blue jeans« ali modri džins, čeprav so bile povečini izdelane iz denima in ne jeana.
Kavbojke za ženske
V 30. letih je podjetje Levis poskrbelo še za eno prelomnico, in sicer so leta 1934 ustvarili prvi par ženskih kavbojk in tako popularizirali kos oblačila, ki so ga prej nosili pretežno moški. Kavbojke so po drugi svetovni vojni postale vse bolj priljubljene tudi izven delavskega razreda, svetovno slavo sta jim prinesla filmska zvezdnika James Dean in Marlon Brando, ki sta z džinsomanijo in svojim uporaniškim slogom okužila mladino.
Skrčene kavbojke in cena pranja
Kupovanje kavbojk je eno najbolj zoprnih opravil, se strinjajo mnogi, saj najti par, ki ti ne bo samo pristajal, ampak se boš v njem počutil tudi udobno, ni mačji kašelj. Tudi, kadar smo prepričani v svojo konfekcijsko številko, se pri pomerjanju kavbojk zaplete. Predstavljajte si torej, kako je bilo pred slabimi sto leti, ko si moral imeti v mislih še dejstvo, da se bo denim po prvem stiku z vodo pošteno skrčil, saj materiala proizvajalci niso predhodno oprali. Res je sicer, da so bili kroji takrat veliko bolj široki in udobni kot tesno prilegajoče se kavbojke danes, a krčenje je bilo treba vzeti v zakup.
Podjetje Levis je tako leta 1962 na police poslalo prve »pred-skrčene« kavbojke, torej kavbojke, ki so jih v tovarni obdelali, da se med pranjem ne bi več skrčile. Proces »pred-skrčenja« je danes običajen za večino znamk jeansa, vendar je dobro, da se kupci še vedno zavedajo, da se lahko vse kavbojke, zlasti pa tiste, narejene iz stoodstotnega bombaža, pri prvem pranju skrčijo za do tri odstotke, še posebno, če jih posušite v sušilnem stroju. K sreči se z nošenjem običajno spet raztegnejo.
Pred nekaj leti so pri Levisu tudi dvignili veliko prahu, ko je eden izmed vodji podjetja za javnost povedal, da kavbojk ne bi smeli pogosto prati. Po njegovem so namreč lepše, manj kot jih peremo. Po izjavi Levisovega vodje je celo vzniknila teorija, da bakterije na kavbojkah lahko uniči zamrzovanje hlač namesto pranja, kar se je izkazalo za neučinkovito.
PREBERITE ŠE -> Neverjetna zgodovina Burberry plašča: Zato ga po več kot sto letih še vedno nosimo
Najboljše kavbojke danes prihajajo z Japonske
Čeprav je res, da vsako pranje džins posvetli in kot ste lahko prebrali zgoraj, denim bledi drugače kot džins, pa vam, da zavarujete svoj najljubši par hlač, naokrog ni treba hoditi v umazanih oblačilih. Veliko je namreč odvisno od tega, kako so bile kavbojke pobarvane.
Poznavalci pravijo, da je najlepši jeans barvan s pravo, naravno indigo barvo, ki pa je žal v tekstilni industriji danes zaradi visoke cene izredno redka. A kljub temu nekateri proizvajalci kavbojk še prisegajo nanjo, predvsem tisti na Japonskem, kjer naj bi trenutno izdelovali najboljši denim na svetu. Prednost denima, barvanega z naravno indigo barvo, je, da odtenek modre s pranjem postaja bolj intenziven in lepši, za razliko od sintetične modre barve, ki sčasoma le zbledi.
Za kavbojke, izdelane iz premium japonskega denima, ki ga prepoznate tudi po tem, da zunanjih stranskih robov hlačnic nima zarobljenih na šivalni stroj, ampak se končajo z okrasnim robom, ustvarjenim na tkalski stroj, ki ima običajno belo in rdečo črto (po angleško »selvedge«),boste odšteli precej denarja. Cene se gibljejo okrog 300 evrov in več. A v primerjavi z dizajnerskimi kavbojkami je to še sprejemljiva cena, sploh če vzamete v zakup dejstvo, da so premium kavbojke izdelane na tradicionalen način in vam bodo služile dolga leta, kar je bilo nekoč tudi vodilo proizvajalcev trpežne delavske opreme.
Ker pa danes večino industrije poganja potrošnja in dobiček, od modnih kavbojk ne pričakujte preveliko. Veliko jih ob normalnem nošenju in pranju razpade že po enem letu, če jih kupimo modno sprane in raztrgane pa tudi prej.
PREBERITE ŠE -> Kako smo ženske dobile lahkotne poletne obleke
Krvavi davek spranih kavbojk
Videz znošenih kavbojk so sicer popularizirali pankerji v 70. letih prejšnjega stoletja, ki so si v znak upora proti kapitalizmu in korporacijam nadeli raztrgana oblačila, a je modna industrija uporniški stil kmalu vzela za svojega in začela proizvajati čim bolj zdelane kavbojke. To so dosegli z različnimi mehanskimi pranji, peskanjem, kislinami in kemikalijami, videz ponošenih kavbojk pa je v novem tisočletju postal tako priljubljen, da so bile uničene kavbojke pogosto mnogo dražje od navadnih.
Šele, ko so na te prakse začele opozarjati okoljevarstvene organizacije, ki so razkrile, da za izdelavo samo enega para kavbojk modna industrija povprečno porabi katastrofalnih 10.000 litrov vode (od vzgoje bombaža do končne obdelave hlač), so se potrošniki začeli zavedati, da kupovanje tovarniško zdelanih kavbojk ni najbolj prijazna izbira za naš planet, pa tudi za delavce v tekstilnih tovarnah ne, saj so ti pogosto izpostavljeni nevarnim mehanskim in kemičnim procesom.
Največji izziv za proizvajalce kavbojk danes je tako, kako zmanjšati vpliv denima in džinsa na okolje, naloga nas kupcev pa je, da kavbojke izberemo premišljeno – denimo tako, da poiščemo res fenomenalen klasični par, ki nam bo služil dolga leta, ali pa pobrskamo v trgovinah z vintage oblačili, kjer se skrivajo denim zakladi iz časov, ko je bil ta material precej bolj kakovosten in trpežen kot je danes.
