Kako je Britanka z enim modnim kosom spremenila življenja milijonom žensk
Ste kdaj pomislili, komu gre zasluga za kratka krilca in oblekice? Je bila to, da ženske pokažejo več golih nog, nemara moška ideja. Ne, mini kril se je domislila Britanka Mary Quant, njena misija: osvoboditi ženske.
Od ilustracije do modnega butika
Modna oblikovalka Barbara Mary Quant se je rodila 11. februarja 1930 v predmestju Londona. Njena starša sta bila učitelja, oba iz revnih valižanskih rudarskih družin, česar Quantova ni pozabila niti na vrhuncu svoje kariere, ko je ves čas iskala načine, kako modo približati vsem družbenim slojem, ne glede na dohodek.
Po drugi svetovni vojni, med katero sta bila z mlajšim bratom evakuirana v Kent, je Mary izrazila željo po študiju modnega oblikovanja, a sta jo starša prepričala, da izbere ilustracijo in likovno umetnost, iz katere je nato diplomirala leta 1953. A ljubezen do mode v njej ni zamrla in po končanem študiju si je našla pripravništvo pri enem tedaj najbolj uglednih londonskih klobučarjev.
Kmalu se Mary je nasmehnila sreča, ko je spoznala britanskega poslovneža in pravnika Archieja McNairja, ki je njej in njenemu tedanjemu fantu Alexandru Plunketu Greenu (kasneje sta se s Quantovo tudi poročila) pomagal odpreti modni butik, poimenovan Bazaar, na ulici King's Road v Chelseaju – predelu Londona, ki je v 50. in 60. letih zaslovel po svoji avantgardni modi za mlade, za kar je bila v veliki meri zaslužna tudi Mary Quant.
PREBERITE ŠE -> Tako smo ženske dobile prvi pravi nedrček
Sama se je naučila modnega oblikovanja
Quantova je sprva v butiku prodajala oblačila veleprodajalcev in le tu in tam razstavila kakšen bolj drzen modni kos lastne izdelave. Ko so prav ti kosi pritegnili pozornost modnih revij in kupcev, pa se je opogumila, najela šivilje in ustvarila lastno blagovno znamko ter začela ustvarjati modne kolekcije.
Čeprav Britanka ni imela formalne modne izobrazbe in se je oblikovanja naučila sama, je bilo morda prav to odločilno za njen uspeh, saj se je ustvarjanja oblačil lotevala instinktivno in brez sledenja pravilom. Ker je bila tudi sama del povojne generacije, ki je hrepenela po svobodi in igrivosti, se je to odražalo tudi v njenih kreacijah, ki so bile odštekane, barvite in lahkotne.
Njena ciljna publika so bili mladi in poskrbela je, da so se v njen butik zatekali še po vse kaj drugega, kot samo iz potrebe, da si kupijo nekaj praktičnega za obleči. V izložbe je postavila lutke v nepričakovanih položajih, da so se mimoidoči že zaradi tega ustavljali pred njeno trgovino, v notranjosti pa je poleg pomerjanja oblačil ponujala tudi pijačo in vrtela popularno glasbo ter tako ustvarila kotiček, kjer so se mladi radi zbirali.
Modni slog Mary Quant je najstnike in mlade odrasle konec 50. in na začetku 60. let prejšnjega stoletja nagovarjal, kot nobena druga znamka dotlej in v tistem obdobju je njen Bazaar slovel kot ena izmed zgolj dveh trgovin v vsem Londonu, kjer je bilo mogoče dobiti mladostna oblačila. Drugi takšen butik je nekaj let za Quantovo odprla njena rivalka Kiki Byrne, ki je svojo modno trgovino za mlade prav tako pozicionirala v Chelseaju in to celo na isti ulici King's Road.
PREBERITE ŠE -> Elsa Schiaparelli, oblikovalka, ki je ustvarila najbolj šokantno modno barvo
Kratko, krajše, najkrajše mini krilo
Debate o tem, kdo se je pravzaprav prvi domislil minikrila so med modnimi zgodovinarji še danes deljene, nekateri zasluge pripisujejo Quantovi, drugi francoskemu oblikovalcu Andréju Courrègesju, spet tretji Britancu Johnu Batesu. A dejstvo je, da je bila Mary Quant tista, ki je s trendom kratkih kril omrežila ženske, novo drzno dolžino pa poimenovala minikrilo, in sicer po svojem najljubšem avtomobilu Mini Morrisu.
Po drugi svetovni vojni se je dolžina kril začela krajšati in na začetku 60. let so robovi kril dosegli višino kolen, Quantova pa jih je na željo svojih strank dvignila v višave, da so razkrila do tedaj nezaslišana stegna. Britanska oblikovalka je o svojem podvigu dejala, da je zgolj prisluhnila ženskam.
»Minikrilo so izumila dekleta iz ulice King's Road. Oblačila, ki sem jih ustvarjala, so bila lahkotna, mladostna in preprosta, takšna, v katerih so se ženske lahko gibale, tekle, skakale. Pripravljeni smo jih bili prilagoditi tako, kot so želele stranke. Tudi sama sem nosila kratka krila, in moje stranke so rekle, naj bodo še krajša.«
Ena najbolj znanih manekenk, ki so minikrilu Quantove pomagale zacementirati svetovno slavo, je bila Twiggy, modna ikona 60. let, Mary pa je poleg minikrila popularizirala še pisane hlačne nogavice, ki so jih ženske nosile v kombinaciji s kratkimi krili in kasneje tudi z izredno kratkimi hlačami, znanimi pod imenom »vroče hlačke«, ki se jih je prav tako domislila Quantova.
»Mokra kolekcija« in podpora Beatlov
Britanka je bila tudi pionirka v modnem oblikovanju z inovativnimi materiali. V svoje kreacije je vključevala skromne materiale, kot so bili juta, raztegljivi frotir in džersi, ter dokazala, da se iz njih da narediti modna oblačila. Leta 1963 je orala ledino, ko je kot prva oblikovalka ustvarila kolekcijo iz PVC-ja. »The Wet Collection« ali »mokra kolekcija« je nastala v sodelovanju z britanskim proizvajalcem dežnih plaščev in bila višek tedanjega futurizma, saj je Quantova svoje ikonične kratke obleke, mini krila, plaščke in jakne dala izdelati iz lakaste plastike najrazličnejših živih barv.
Konec 60. let je oblikovalka svojim modnim podvigom dodala tudi kolekcijo barvitih baretk za znano britansko znamko naglavnih dodatkov Kangol. Sodelovanje je bilo izredno uspešno, sploh, ko so baretko opazili tudi na slavnem Beatlu Johnu Lennonu.
V 70. in 80. letih se je Quantova posvetila oblikovanju izdelkov za dom in dekorativni kozmetiki (to še danes izdelujejo pod imenom Mary Quant Colour), leta 1988 pa so jo povabili k dizajniranju posebne izdaje Mini Morrisa, v poklon njenemu poimenovanju mini krila. Mini Quant, kot so poimenovali Maryjino edicijo avtomobila, je še danes priljubljen med zbiratelji, saj so ga izdelali v omejeni črno-beli seriji, s črtastimi sedeži in rdečimi varnostnimi pasovi.
Razstava, ki je razkrila ganljivo resnico o oblikovalki
Leta 2015 je britanska kraljica Elizabeta II. Mary Quant za njene zasluge na področju mode podelila kraljevi naziv dame, leta 2019 pa ji je londonski muzej Victoria & Albert Museum, največji muzej dekorativnih umetnosti in umetne obrti na svetu, posvetil retrospektivno razstavo. K sodelovanju so pozvali širšo javnost in naleteli na izjemen odziv, Britanke različnih družbenih slojev in generacij so jim poslale svoje najljubše modne kose Mary Quant skupaj s fotografijami iz mladosti, ko so jih nosile.
Dragocena oblačila in zgodbe, ki jih je muzej prejel, so razstavili v okviru razstave, in pričajo, da se je ta oblikovalka, ki je umrla 13. aprila lani, stara 93 let, dotaknila resnično veliko žensk in jim s svojim inovativnim pogledom na oblačenje podarila samozavest, da so si drznile upreti tradiciji in biti samosvoje.
