Kako smo ženske dobile lahkotne poletne obleke
Poletje je čas za lahkotne poletne obleke, a ni bilo vedno tako. Šele v 40. letih prejšnjega stoletja so ženske dobile tisto pravo poletno obleko, ki je bila udobna, razkrivajoča ter narejena iz zračnih materialov, da so se lahko v njej kljub poletni vročini svobodno gibale. Oblikovalka, ki je zanetila vročico poletnih oblek, je bila Američanka Carolyn Schnurer, znana tudi kot ena izmed pionirk ameriške mode za prosti čas in šport.
Od učiteljice do oblikovalke
Carolyn Schnurer se je rodila 5. januarja 1908 v New Yorku kot Carolyn Goldsand. Sprva je opravljala delo učiteljice, a po poroki z uveljavljenim oblikovalcem kopalk Haroldom Tellerjem Schnurerjem leta 1930, jo je ta spodbudil, da je doštudirala modno oblikovanje in začela ustvarjati oblačila.
Moda se je takrat hitro razvijala in opuščala stroga pravila oblačenja. V 20. letih prejšnjega stoletja so ženske dokončno odvrgle korzete, a pod krajšimi krili so še vedno nosile podobleke in nogavice. Istočasno so postajala priljubljena potovanja, zlasti poleti je vse več ljudi potovalo v tople kraje, in potreba po lahkotnejši dopustniški garderobi je postajala vse bolj očitna.
Schnurerjeva je odgovor poiskala v tankem bombažu in iz njega začela izdelovati oblačila za prosti čas in plažo, celo kopalke. Ti lahkotni modni kosi so bili udobni za nošenje, cenovno dostopni in preprosti za pranje, zato so jih ženske z veseljem nosile vsak dan.
Vzorce iskala po vsem svetu
Seveda Schnurerjeva ni bila edina oblikovalka tovrstnih oblačil, preprostejše in športnim aktivnostim prijaznejše modne kose je konec 30. in na začetku 40. let oblikovala že Američanka Claire McCardell (več o njenem življenju in delu prihodnjič). A Schnurerjeva je s svojim čutom za obliko, barve in vzorce od leta 1944 do 1964 pomembno zaznamovala ameriško modo.
Njene obleke so odlikovali ženstveni kroji in domiselni vzorci, od gingham in geometrijskih do cvetličnih in abstraktnih potiskov. Veliko idej zanje je črpala na potovanjih – obiskala je vse od južnoameriških Andov (ki so navdihnili njeno kolekcijo leta 1945) do Evrope, Afrike in Azije, in barve ter vzorce, ki jih je opazila tam, prinesla domov ter jih spojila s klasično ameriško silhueto oblačil. Priljubljenost njenih pisanih oblek je bila v 50. letih prejšnjega stoletja tako velika, da je takrat poleg svoje modne linije za proizvajalce blaga oblikovala tudi vzorce za tekstil.
Brezčasni kroji
Ko vas torej danes v izložbi prevzame poletna obleka, v kateri bi se sprehajali ob morju ali lovili dopustniške spomine, pokukajte nazaj v preteklost. Čeprav je minilo že 80 let, so kroji, vzorci in barve najbolj ženstvenih in igrivih poletnih oblek ostali bolj ali manj enaki.
