Srečali sva se v njeni majhni delavnici, ki si jo je ustvarila v posodobljenih prostorih nekdanjega hleva na Ježici. Tu najraje sede za svojo masivno delovno mizo in v roke prime orodje.
Njene roke krasijo številni prstani z za njeno delo značilnimi mehurčkastimi strukturami in kristali, a črne blazinice na njenih prstih izdajo, da sem jo ujela sredi dela.
Delo oblikovalcev nakita ni vedno tako bleščeče, kot so njihovi končni izdelki. Ob njeni delavnici je tudi trgovinica s kristali, minerali, fosili in nakitom, ki je dobila ime po Alji in njeni sestri Maruši – MAAL. Kristali ju namreč spremljajo že vse življenje.
Kristali in minerali so v vaši družini že vsaj 34 let. S prodajo dragih in okrasnih kamnov se je namreč v devetdesetih začel ukvarjati že vaš oče. Kako je bilo odraščati ob očetu s takšnim poklicem?
Zanimivo. Pogosto je bil zdoma, sploh ob koncih tedna, ko je hodil na večje evropske sejme. Prodaja je bila takrat drugačna, veliko več se je dogajalo v živo. Dobave niso bile tako dostopne kot so danes, ko to lahko narediš prek spleta. Mi jih sicer še danes vse nabavljamo v živo, po večjih sejmih in pri preverjenih dobaviteljih.
Kristale je uvažal s Tajske, Indije, Brazilije ... ogromno je potoval. Škatle s kristali je dal na letalo in vozil čez carino. Ko sva bili s sestro starejši, naju je začel jemati s sabo po svetu. To nama je ostalo še danes, še vedno zelo radi potujeva. S potovanj nama je vedno nosil kamne v obliki živalic, s katerimi sva se ure in ure igrali. Še danes jih imam v eni od škatel.
Ste bili torej otrok, ki se je namesto s plišastimi igračami, pogosteje igral z dragimi kamni?
Del otroštva res, a ne morem trditi, da smo bili cele dneve le v teh kamnih (smeh). Vsakdanji del otroštva je bil povsem običajen. Na začetku so bili kamni po celi hiši, mislim, da je potem mami to omejila (smeh). Ko se je posel razvijal, so šli v skladišče in delovne prostore, v stanovanju pa so ostali le še kakšni kosi za okras.
Sama kdaj težko verjamem, da nam je narava dala kaj tako lepega. Včasih, ko vidim kakšen res čudovit kristal, mi gre kar na jok.
Kaj je očeta tako pritegnilo v ta svet in s čim so kamni očarali vas?
Oče se je začel ukvarjati s kristali in minerali, ker ga je tako pritegnilo to, kako narava oblikuje kristale, vse različne oblike in barve. Kako lahko narava naredi nekaj tako popolnega. In prav to je pritegnilo tudi mene. Začela pa sem tako, da sem mu najprej pomagala na sejmih in pri prodaji kamnov. Kmalu sem ugotovila, da bi si želela temu delu dodati nekaj kreativnosti in tako sem prišla do oblikovanja in izdelovanja nakita.
"Hrepenela sem po nečem kreativnem, želela sem delati s svojimi rokami, ne sedeti v pisarni." Foto: Sanja's Visuals
Slavne drage kamne verjetno znamo našteti vsi, ostalim, ki niso nujno manj kakovostni, smo nekoč rekli poldragi, a danes se jim reče drugače. Se jim prav zaradi napačnega razumevanja danes pogosteje reče okrasni kamni in ne poldragi?
Ne vem, zakaj so jih preimenovali, ampak, ja, danes pogosteje govorimo o okrasnih kamnih. Med drage kamne štejejo veliki štirje – diamant, rubin, safir in smaragd. Peti naj bi bil po nekaterih specifikacijah tudi opal. Vsi ostali so torej okrasni.
"Ne vem, zakaj so jih preimenovali, ampak, ja, danes pogosteje govorimo o okrasnih kamnih." Foto: Sanja's Visuals
Katere so najpogostejše zmote o dragih in okrasnih kamnih?
Njihovo vrednost in ceno v grobem določajo štirje C-ji in njihova redkost. A ta vrednost ne pomeni tudi, da so neuničljivi. Pri nakitu, ki ga nameravamo nositi vsak dan, moramo malo bolj gledati na to, kako ...
