Judita Hahn - Kreft se je rodila 16. septembra 1926 v murskosoboški judovski družini Hahn. Del druge svetovne vojne (1944 in 1945) je preživela v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Po vojni se je vpisala na takratno Akademijo za igralsko umetnost in študij končala leta 1952, formalno pa diplomirala šele leta 1977. 

Od svojih mladih igralskih let pa  vse do upokojitve leta 1984 je bila stalna članica Mestnega gledališča ljubljanskega, pa tudi takrat, ko je formalno že zaključila svoje igralsko delovanje, je ostala zvesta svojemu gledališču, ki ga je nadvse ljubila, in v njem odigrala še nekaj vlog. Njen igralski opus sestavlja 98 vlog najrazličnejših zvrsti v prav toliko uprizoritvah. Občinstvu in kolegom se je prvič predstavila leta 1952 v vlogi Zore Anderlićeve v delu Karolina Reška v režiji Jožeta Tirana, zadnja vloga v njenem igralskem opusu pa je bila vloga Vdove v Petanovi drami Dachauski procesi leta 1988. Leta 1972 je prejela Borštnikovo diplomo za vlogo Julienove matere v igri Jeana Anouilha Ne budite gospe v režiji Mileta Koruna, leta 1978 pa red zaslug za narod s srebrnim vencem. 

Leta 1952 v vlogi Zore Anderlićeve v delu Karolina Reška.

Poleg igranja v gledališču je nastopala tudi v radijskih igrah in TV-dramah ter v filmu Fadila Hadžića Druga stran medalje, v katerem je odigrala glavno žensko vlogo Eve Ružič. 

V obdobju igralskega ustvarjanja je blestela v karakternih vlogah. Bila je Laura v Stekleni menažeriji Tennesseeja Williamsa, Kasandra v Trojanske vojne ne bo Jeana Giraudouxa, Marjutka v Baladi o poročniku in Marjutki Bratka Krefta, Katarina v Cankarjevi komediji Za narodov blagor, Viola v Shakespearovi Dvanajsti noči, Linhartova žena Jožefina v Krajnskih komedijantih, Vida, Rutarjeva hči v Raztrgancih, Rošlinka v Vdovi Rošlinki in še bi lahko našteval. Tudi vloge v drugih zvrsteh, komediji, burki, satiri, ji niso bile tuje.  Njen opus sestavljajo tudi številne igre za otroke in mladino. Sodelovala je v Eksperimentalnem gledališču Balbine Battelino Baranovič, v katerem je odigrala naslovno vlogo v uprizoritvi Thérèse Raquin Émila Zolaja in Ines v Zaprtih vratih Jeana-Paula Sartra, so zapisali v Mestnem gledališču ljubljanskem. 

za vlogo Julienove matere v igri Jeana Anouilha Ne budite gospe je leta 1972 prejela Borštnikovo diplomo.

»Judita pa bo ostala v spominu gledalcev in kolegov, spominjali se bomo njenih vlog, predanosti do dela, njenih nasmeškov, specifične hoje, njenih toplih spodbudnih besed, njenega veselja do gledališča in dela v njem,« je ob žalostni novici v nekrologu zapisal njen gledališki kolega in režiser Aleš Jan.