Nedavno so na tiskovni konferenci v Ljubljani, ki je potekala ob seminarju Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD), predstavili novosti v zdravljenju shizofrenije in širše osvetlili eno najtežjih duševnih motenj, ki jih poznamo. O bolezni in zdravljenju sta spregovorila prim. Andrej Žmitek iz psihiatrične bolnišnice Begunje in prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. spec. psih. s Psihiatrične klinike Ljubljana. Življenjsko izkušnjo je z nami delila obolela za shizofrenijo Nataša, aktivna članica društva Ozara Slovenija.

Mama je vedela

Prijetna sogovornica Nataša je zbolela že kmalu po 20. letu. Ima jo že 22 let. Bila je povsem običajen otrok, tudi najstniška leta so potekala sproščeno, brez težav. Sama pove, da se začetnega »pekla«, ko je začela izgubljati stik z resničnostjo, niti ne spominja najbolje oziroma ga je potisnila nekam v ozadje. Ker se je začela vse bolj umikati vase, se izogibati stikov tudi z najbližjimi in ker so njen svet preplavljale blodnje, pri čemer je bilo zavedanje okrnjeno, so nenavadne vedenjske spremembe prvi zaznali domači.

Z njeno nenadno in vse močnejšo potrebo po osami, ki je sodu izbila dno z namero o pobegu, se je resno spoprijela mama. »Hči je bila še v rosnih letih, zato so me znanci in tudi zdravnik navadno mirili, da so to pač puberteta in z njo povezane kaprice odraščanja. Kot mama sem vedela, da je nekaj hudo resnega.« 


Bolnica Nataša: »Najteže mi je bilo sprejeti, da je z mano nekaj narobe. Podpora pri tako hudi bolezni je poglavitna, enako dobro sodelovanje z zdravnikom. Svojemu psihiatru moraš zaupati in se mu odpreti. Ne smeš ostati tiho. Le tako ti lahko pomaga.«


Natašin spopad z boleznijo

Po daljši hospitalizaciji, ki je bila neizbežna, in potrjeni diagnozi shizofrenije se je za Natašo in domače začelo drugo življenje, življenje s hudo boleznijo, rednim jemanjem zdravil, obiski psihiatra in predvsem neuklonljive in močne podpore domačih. Nataša se spominja težkih začetkov in tega, kako jo je v bolnišnici podpirala vsa družina. »Najteže mi je bilo sprejeti, da je z mano nekaj narobe. Podpora pri tako hudi bolezni je poglavitna, kakor tudi dobro sodelovanje z zdravnikom. Svojemu psihiatru moraš zaupati in se mu odpreti. Ne smeš ostati tiho. Le tako ti lahko pomaga.«

Zdravljenje shizofrenije je dolgotrajen proces, prekinitve niso dopustne, kajti vsaka ponovitev bolezenskih epizod psihozo le še poslabša. Bolniki so vseživljenjsko odvisni od jemanja predpisanih zdravil in uspeh je že, če oboleli in zdravnik ugotovita, katero zdravilo je potrebno za optimalno izboljšanje počutja in v kolikšnem odmerku. Mnoge učinkovine zlasti prvo uro po zaužitju povzročajo zaspanost in letargijo, zelo moteči reakciji, za vse bolnike pa je ključno, da bi bilo stranskih učinkov čim manj. Nataša je povedala: »Vsaka tableta ima kak stranski učinek. Ko vzamem zdravila, sem nekaj časa omotična. Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo brez tablet življenje spet pekel. In tega si seveda ne želiš.«


 Zgodbi bolnice Nataše in Johna F. Nasha – zgodbi o uspehu 
Nasheva in Natašina zgodba sta pravzaprav zgodbi o uspehu. Znanstvenikova teorija iger, »Nashev ekvilibrij«, s katerim je močno spremenil ekonomijo, znanost in vojsko ter zanj leta 1994 prejel Nobelovo nagrado, pa tudi vse njegovo življenje ob tako hudi diagnozi nikakor ne moreta zanikati uspeha. Sta hkratna zmaga in uspeh življenja, ki se mu je v najtežjih trenutkih postavila ob rob celo resničnost. Z enako silo je tudi Natašin svet zmagal, danes je poln, v njem ne manjka barv in prijetnega druženja z nečakoma, hišnimi ljubljenčki in najbližjimi. Kot je dejala mama, so jo sprejeli prav takšno, kot je.


Eno najbolj razčlovečujočih stanj

Shizofrenija je uničujoča možganska motnja, ki vodi v zmanjšano psihosocialno funkcijo, prizadete pa so tudi posameznikove kognitivne sposobnosti. Zboli lahko kdor koli, najpogosteje v adolescenci, med 18. in 30. letom, vsekakor pa pred 40. letom starosti. Le petina oseb s shizofrenijo je sposobna obdržati redno službo in le tretjina jih ohrani stabilno razmerje. Prim. Andrej Žmitek je povedal, da jo ima približno odstotek svetovne populacije, in dodal, da za Slovenijo ne vedo natančno; po splošni oceni okoli 20.000 prebivalcev.

Ni podatkov, da bi se pogostost s časom bistveno spreminjala. Gre za dedno bolezen, pri kateri način dedovanja ni enostaven, pa tudi ni docela pojasnjen. Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov tveganje, da zboli tudi drugi, 50-odstotno. Če jo ima eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli 10-odstotno.


Prof. dr. Rok Tavčar, psihiater: »Shizofrenija se razvije zelo prikrito, plazeče. Oboleli so o sebi prepričani, da je z njimi vse v redu in da so njihove halucinatorne podobe ter blodnje resnične.«


Najtrši oreh za bolnika – uvid

V bolnikovem svetu, ki ga naseljujejo blodnje in prividi, pri čemer je vseskozi vpet v mrežo nenehnega nihanja razpoloženjskih stanj, je vse manj prostora za objektiven pristop k težavi, zato je na začetku zdravljenja ena najtežjih ovir pri pacientih soočenje z boleznijo. Kot je pojasnil prof. dr. Rok Tavčar, psihiater, se shizofrenija razvije zelo prikrito, plazeče. Oboleli so o sebi prepričani, da je z njimi vse v redu in da so njihove halucinatorne podobe ter blodnje resnične. Ko ob pomoči specializiranih strokovnjakov in farmakološkega zdravljenja končno sprevidijo, da so v zmoti, so ravno blodnje tiste, ki se jih najbolj prestrašijo. Enako kot svojci.

Pri shizofrenih osebah, ki težijo k opustitvi vseh socialnih stikov in vse bolj tonejo v svet osame, pri čemer jih tareta še brezvoljnost in splitvelost čustvovanja, vidi dr. Tavčar pomemben delež reševanja težav tudi v obliki terapij. Omenja različne vrste (individualna ali skupinska, kognitivno-vedenjska, socialna reintegracija itn.) in pomen golega vključevanja v družbo, denimo včlanitev v knjižnico, krožek, društvo.

O samem zdravljenju je dr. Tavčar povedal: »Dosedanja zdravila so bila sicer nedvomno učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju pozitivnih simptomov, mnogo manj pa so delovala na zmanjševanje negativnih simptomov (izguba motivacije, socialni umik, splitvelost čustvovanja). Težava je bila predvsem v tem, da natančen mehanizem nastanka omenjenih simptomov ni bil znan, zato tudi ni bilo mogoče razviti učinkovitih zdravil za to.«


 Število zdravljenih bolnikov s kariprazinom 
V ZDA je bil kariprazin uspešno vpeljan marca 2016. Od takrat se je z njim zdravilo že skoraj 143.000 bolnikov. (Vir: IQVIA Total Patient Tracker (TPT). 10/2018.) V Evropi je bilo zdravilo odobreno za zdravljenje odraslih bolnikov s shizofrenijo julija 2017, od leta 2018 je na voljo v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Švedskem, Finskem, Danskem, Nizozemskem, v Švici in na Madžarskem. Z njim se v Evropi zdravi že nekaj sto bolnikov.


Zdravljenje po novem uspešnejše

Do pred kratkim zdravil, ki bi odločilno vplivala na celostno izboljšanje stanja, ni bilo. Kot je pojasnil dr. Tavčar, je dosedanje zdravljenje negativnih simptomov temeljilo na kombinaciji zdravil, zlasti novejših antipsihotikov in antidepresivov. Težava pri uporabi antidepresivov je, da lahko okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na negativne.

Raziskovalci so dolgo vrsto let, tako rekoč od uradne uvedbe antipsihotikov leta 1955, skušali najti načine za obvladovanje negativnih simptomov shizofrenije. Šele v zadnjem času se je pojavilo novo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav učinkovanje na negativne simptome in izboljšanje pacientovega počutja. Gre za velik napredek v zdravljenju mentalnih motenj, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo, ki ne povzroča večine neželenih učinkov (zaspanost, povečanje telesne teže itn.). Dr. Tavčar je poudaril: »Med razlogi za slabo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju so predvsem pomanjkanje uvida v bolezen oziroma potrebo po zdravljenju pa tudi neprijetni neželeni učinki, ki marsikoga odvrnejo od rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. Zdravila, ki jih bolje prenašajo, ponavadi pomenijo tudi njihovo boljše sodelovanje v procesu zdravljenja, zato lahko pričakujemo, da bo tudi sodelovanje obolelih, ki bodo jemali kariprazin, uspešnejše kot pri prejšnjih zdravilih.«

Pomembno je jemati zdravila

Oba strokovnjaka, tako prim. Andrej Žmitek kot prof. dr. Rok Tavčar, sta nepreklicno ovrgla prepričanje, da težave z blodnjami in spremljajoče pojave lahko odpravijo s pomočjo pogovora s psihoterapevtom, duhovnikom, zdravilcem ipd. Ključna sta obisk zdravnika psihiatra in redno jemanje predpisanih zdravil. Ta so temelj za izboljšanje ogrožajočega in nevarnega zdravstvenega stanja, pogovor in iskanje pomoči alternativnih oblik zdravljenja sta obrobnega pomena.  

Preberite še intervju o prepoznavnih simptomih shizofrenije in kriterijih, po katerih bolezen ločimo od depresije, saj se obe stanji izražata precej podobno. Z nami je spregovoril prim. Andrej Žmitek, dr. med. in višji predavatelj iz psihiatrične bolnišnice Begunje.