Slovenka, ki je nekaj časa bivala v jami: Sliši se primitivno. In v resnici tudi je.

Ko se vsako jutro zbudimo v topel in suh dom, verjetno ne pomislimo, da številni, tudi po lastni volji, živijo povsem drugače. Z bistveno manj udobja, a bolj v stiku z naravo.

Takšno življenje je izkusila Katja Kozlevčar, ki v Sloveniji sicer dela kot novinarka, pred leti pa je prvič na Kanarskih otokih izkusila off-grid življenje. Gre za bivanje brez priklopa na javno infrastrukturo – brez električnega omrežja, vodovoda ali kanalizacije.

Ljudje, ki živijo off-grid, pogosto uporabljajo sončno energijo, deževnico, kompostna stranišča ter druge samozadostne in okolju prijazne rešitve. Je način življenja, ki temelji na neodvisnosti, tesnejšem stiku z naravo ter zmanjšanem vplivu na okolje.

»Pred štirimi leti sem se pridružila zavetišču za živali, kjer sem delala, oni pa so mi v zameno za delo ponudili hrano in bivališče. In to bivališče je bila v bistvu jama. Preden sem odšla tja, sem sicer vedela, da bo to jama, a pod to besedo si lahko predstavljamo marsikaj.

Sliši se zelo primitivno in to v resnici tudi je. Gre za luknjo v zemlji, nekatere so zelo moderno opremljene, nekatere pa pač ne. Moja ni imela elektrike, vode, ogrevanja, wi-fi-ja, nobenih teh modernih priključkov. Je pa imela notri vse, kar potrebuješ za udobno bivanje – posteljo, nekaj kosov pohištva, oblečena je bila v blago, da ni odpadal kamen.

V resnici je bilo zelo boemsko, prijetno bivališče. In spati v takšnem bivališču je zelo fino, ker je vse naravno, brez motečih elementov,« je izkušnjo opisala v podkastu Deloindom.

Želi si gostiti pisatelje in pesnike

Seveda so meseci off-grid bivanja zelo vplivali na potek njenega življenja naprej, letos pozimi se je namreč odločila, da se vrne na Kanarske otoke.

»Zdaj sem šla predvsem po nove izkušnje in znanje o alternativnem načinu bivanja,« pravi. Kozlevčarjeva se namreč seli v Bolgarijo, kjer je trenutno zelo zanimiva nepremičninska situacija. Ogromno je namreč zapuščenih, starih hiš.

»Od nekdaj si želim, da bi živela v stari, idilični, kmečki hiši. Vsi vemo, kakšna je situacija na tem področju v Sloveniji, takšne hiše so velikokrat tudi kulturno zavarovane, prenova je težja, daljša in finančno bistveno težje dosegljiva. V Bolgariji pa je trenutno teh hiš ogromno na voljo in to po zelo nizkih cenah,« pravi in dodaja, da se tudi tam situacija hitro spreminja. »V zadnjih dveh letih, odkar jaz spremljam situacijo, so se cene podvojile, a so še vedno ugodne.«

Njena želja je, da bi v Bolgariji našla kmetijo, kjer bi si ustvarila dom po svojem okusu, zraven pa bi imela še rezidenco za umetnike, ki bi jim nudila prostor za pisanje. A ustvariti si dom v Bolgariji ni lahek izziv, infrastruktura, ki se nam v Sloveniji zdi povsem samoumevna, tam pač ni.

Kakšne prepreke jo čakajo, je delila v pogovoru, v katerem je spregovorila tudi, zakaj se je sploh odločila za tak način življenja. Pred tem namreč ni živela le v Ljubljani, ampak je za dlje časa izkusila tudi utrip Pariza in Londona, si gradila kariero v modnem svetu. A stvari so se na neki točki prelomile. Vabljeni k poslušanju.