Še vedno nas pretresa novica 14-letnega fanta, ki je v ponedeljek popoldne zaradi pirotehnike ostal brez obeh dlani, morda pa tudi brez vida in sluha. V UKC Ljubljana, kjer so pacienta sprejeli in ga še zdravijo, so se v upanju, da do podobnih incidentov ne pride več, obrnili na starše in medije. Kazati s prstom in iskati krivdo, se po strahotnih posledicah, ki jih bo žrtev nosila vse življenje, zdi nečloveško. A vprašanje, zakaj do takšnih nesreč v prvi vrsti sploh prihaja, se poraja samo od sebe. Če je več kot polovica žrtev, ki jih v UKC obravnavajo vsako leto, mlajših od 20 let, problem morda tiči v mili zakonodaji.

Ste vedeli, da lahko po Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) določene ognjemetne izdelke kupijo osebe starejše od 14 let. Pod nadzorom staršev ali skrbnikov, pa tudi te omejitve odpadejo. Zakaj ZEPI ni bolj strogo omejen. Odgovore smo želeli poiskati na Ministrstvu za notranje zadeve. Tam uradne izjave po dogodku niso želeli podati, neuradno pa so nam zaupali, da slovenska zakonodaja velja za eno izmed strožjih nasvetu kar se tiče posedovanja orožja in eksplozivov. Po njihovem mnenju, se večina nesreč in zlorab z omenjenimi izdelki zgodi nelegalno. Ker je bil ZEPI spremenjen in dopolnjen v lanskem letu (20. marec 2015), se večji posegi na področju tovrstne zakonodaje prav kmalu najverjetneje ne bodo zgodili.  

Predlog za spremembo zakona lahko Državnemu zboru poda vsak polnoletni državljan Slovenije.


Še vedno pa nam preostane moč ljudstva. Predlog za spremembo zakona lahko Državnemu zboru poda vsak polnoletni državljan Slovenije, pogoj pa je peticija s podpisi najmanj pet tisočih volivcev. Vendar je to le ena izmed delnih rešitev. Do takrat veliko vlogo na področju varnega prazničnega obnašanja mladostnikov, ki jih trenutna Zakonodaja v prodajo pirotehničnih izdelkov še vedno vključuje, zagotovo igrajo starši in pravilna vzgoja.