Vsak, ki ostane brez osebnega zdravnika, bi lahko tožil državo (pravnik svetuje)
Spoštovani,
zadnji teden smo bili spet priča blamaži na področju zdravstva. Mnogi družinski zdravniki iz Zdravstvenega doma Ljubljana so dali odpoved in posledično bo veliko pacientov ostalo brez osebnega zdravnika, kar je pravzaprav grozno.
Zato naj vas vprašam takole: ali je država dolžna poskrbeti za to, da imajo državljanke in državljani svojega osebnega zdravnika, ali nas lahko takole prepusti zdravstvenemu »Divjemu zahodu«, v katerem bodo imeli dostop do zdravstvenih storitev le še bogati in tisti z vezami in poznanstvi?
Hvala.
Bralka
Državljani lahko zahtevajo povračilo sredstev in tudi odškodnino
Zahvaljujem se vam za izredno zanimivo vprašanje.
Najprej glede družinskih zdravnikov: razumljivo in človeško je, da so številni izmed njih zaradi neskončnih napak v zdravstvenem sistemu, pa tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so denimo COVID in staranje prebivalstva, nepotrebno ukvarjanje z administracijo ipd., preobremenjeni in celo izgoreli do te mere, da edino rešitev vidijo v zamenjavi delovnega mesta ali v bolniški odsotnosti.
Po drugi strani pa bi lahko trenutno situacijo v zdravstvu primerjali z izrednimi razmerami, ki se enkrat pojavijo, a vedno tudi končajo. Takrat je pač treba stisniti zobe. Predstavljajte si gasilce, ki bi sredi najhujšega požara pobegnili iz prizorišča. Ali pa kriminaliste, ki bi dali odpoved, ker bi se morali ukvarjati z nevarnimi zločinci. Malo bi se osmešili, kajne?
Zdravniki se radi pohvalijo s tem, da so zelo vzdržljivi, kar so konec koncev dokazali že s tem, da so doštudirali na medicinski fakulteti, ki se šteje med najzahtevnejše fakultete. Že na fakulteti so jim profesorji dali vedeti, da bodo kot »bogovi v belem« nekaj posebnega, kar pa seveda ne pomeni zgolj to, da bodo dobro delali le v normalnih razmerah, ampak bodo morali zdržati tudi v težkih razmerah. Saj te ne bodo trajale v nedogled.
Veliko bi jim pomagalo že to, da pacientov ne bi obravnavali le kot številk, kar številni izmed njih na žalost počno, ampak človeško, s polno topline. Modri Budisti znajo povedati, da se največ pozitivne energije v človeku sproži ravno s sočutjem, nikoli z aroganco.
Ne glede na to, pa je glavni krivec za to, da so številni pacienti ostali brez osebnega zdravnika, seveda država. 51. člen Ustave RS določa, da ima vsak izmed nas pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Pravico do osebnega zdravnika pa vsebuje 23. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in sicer v obliki pravice do zdravstvenih storitev, kritih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Preprosteje povedano: pravico do osebnega zdravnika imamo prav vsi, ki plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje. Država nam jo je dolžna v vsakem primeru zagotoviti že na podlagi ustave in zakona, pri čemer nam je popolnoma vseeno, kako bo to storila. Če osebnih zdravnikov ne bo našla doma, naj jih pač najde v tujini. Na Hrvaškem, v Egiptu, v Indiji, saj je vseeno. Vsak državljan, ki plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, pa je ostal brez osebnega zdravnika, bi lahko državo celo tožil, ker mu za denar, ki ji ga plačuje (posredno preko ZZZS) ni omogočila zdravstvenega varstva (omogočila osebnega zdravnika).
Le upamo lahko, da se država tega zaveda in, da bo sramotno situacijo v čim krajšem času uredila. V nasprotnem primeru priporočam, da se državljani, ki bodo ostali brez osebnega zdravnika, čim prej odločijo za sprožitev pravnih postopkov zoper državo. Od nje bodo lahko zahtevali tako povračilo sredstev, ki jih plačujejo za obvezno zdravstveno zavarovanje (pa ga niso deležni v celoti, ker so ostali brez osebnega zdravnika), kot tudi odškodnino zaradi škode, ki jim je zaradi tega nastala.
