Moža bi tožila za odškodnino, ker me je tako nesramno varal
Pozdravljeni,
jaz imam pa morda nekoliko nenavadno vprašanje. Pred letom dni sem odkrila, da me mož vara. Živela sva v skupnem stanovanju, a se je potem, ko sem ugotovila, da ima drugo, na mojo zahtevo izselil. Skupaj sva bila deset let.
Še vedno se težko sprijaznim s tem, kar mi je storil, zato sem pomislila, da bi ga zaradi varanja odškodninsko tožila. Ali imam kakšno možnost, da zaradi tega prejmem odškodnino?
Hvala za odgovor,
Bralka
V Sloveniji tovrstnih sodnih praks ni
Vprašanje je morda nenavadno za Slovenijo, nikakor pa ne za tujino. Odškodninske tožbe zaradi nezvestobe so precej pogoste v Španiji in tudi v Italiji. Torej v državah z močnim katoliškim zaledjem.
Spomnim se primera, ko se je nek Italijan, star malo čez 30, tedaj ko je odkril, da ga njegova nekoliko starejša žena vara, odločil, da jo odškodninsko toži (za nekaj več kot 20.000 evrov), in sicer tako za duševne bolečine, kot tudi za stres.
Ob vložitvi tožbe je prevarani Italijan predložil zdravniška potrdila o duševnih bolečinah, ki mu jih je povzročila ženina nezvestoba. Zanimivo je, da je bil zahtevani znesek odškodnine zaradi duševnih bolečin enak znesku, ki ga je ženin odštel za razkošno poroko.
V Sloveniji sodne prakse na temo odškodninskih zahtevkov zaradi duševnih bolečin, ki jih povzroči nezvestoba, tako rekoč ni. Za uspešnost take tožbe bi bilo treba dokazati vse elemente tako imenovanega odškodninskega delikta – to pa so:
1. nedopustno oziroma protipravno ravnanje,
2. nastanek škode (duševne bolečine),
3. vzročno zvezo med nedopustnim oziroma protipravnim ravnanjem in nastalo škodo in pa
4. odgovornost povzročitelja škode.
To pomeni, da bi se morali prebiti skozi kompliciran pravni klopčič, pri čemer bi bilo najtežje dokazati prav nedopustno oziroma protipravno ravnanje moža. Ni namreč sporno, da je nezvestoba moralni delikt (še posebej, če je ta neizzvana), je pa sporno, ali je obenem tudi protipravna. Sama po sebi ni. Le če bi nezvestobo spremljalo še kakšno protipravno ravnanje (denimo fizično ali psihično nasilje), bi lahko dejstvo, da je mož skočil čez plot, delovalo kot dodatni obremenilni element pri utemeljevanju njegove odškodninske odgovornosti.
Poleg tega bi sodišče pri odločanju o tem, ali je v konkretnem primeru nastal odškodninski delikt, raziskalo vse okoliščine konkretnega primera. Tudi to, kaj je moža privedlo do tega, da se je odločil za skok čez plot. Morda je tak »šport« enostavno v njegovi naravi, morda pa je bila njegova nezvestoba le filter za težave, ki mu jih je povzročal kdo drug, morda celo vi.
Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da ste moža »izselili« iz skupnega stanovanja, čeprav je polovica tega stanovanja njegova. Nič niste namreč zapisali glede tega, ali se je svoji polovici kar prostovoljno odpovedal, ali ne. Tudi, če se ji je za zdaj odpovedal, ni nujno, da bo še vedno tako, če se ga boste odločili odškodninsko tožiti.
Pri odločanju o tožbi torej premislite o vseh okoliščinah vašega primera. Za vaše fizično in duševno zdravje bi bilo verjetno bolje, da v miru premislite, zakaj je do moževega skoka čez plot sploh prišlo, in v bodoče naredite vse, da se vam tovrstna grenka izkušnja ne bi ponovila.
