Znanost potrjuje: Vse to boste pridobili z branjem knjig
V časih, ko so nam številne informacije dostopne zgolj z enim klikom in nam digitalna orodja nudijo raznovrstne funkcije, ki so bile še pred nekaj leti nepredstavljive, postaja poseganje po knjigah čedalje bolj redek pojav. Zakaj bi sploh še brali knjige, ko se lahko do večine informacij dokopljemo preko interneta, se marsikdo sprašuje.
Vendar je dejstvo, da nam branje knjig ponuja številne koristi. Med drugim je ta dejavnost seveda bolj zdrava za oči kot zrenje v ekrane. Poleg tega je dokazano, da branje besedil v tiskani obliki poteka drugače, kot če bi enako besedilo prebrali preko zaslona. Tiskana besedila namreč beremo počasneje in bolj osredotočeno, medtem ko vsebino v digitalni obliki pogosto le preletimo in je ne dojemamo tako poglobljeno.
Kljub temu da se večina ljudi za branje knjig odloča iz užitka ali želje, da bi pridobili znanje o določeni tematiki, ta aktivnost s sabo prinaša tudi številne druge znanstveno podprte blagodejne učinke, ki se jih večinoma ne zavedamo. Kateri so to?
Večji besedni zaklad
Ob branju knjig se srečamo z množico izrazov in različnih načinov oblikovanja stavkov, kar nam je lahko v veliko pomoč, ko se sami lotevamo pisanja, večji besedni zaklad pa vpliva tudi na izboljšanje govornih sposobnosti in na zmožnost slikovitega pripovedovanja. V nekaterih znanstvenih raziskavah je bilo ugotovljeno, da je ta učinek najbolj optimalen, če se branja knjig lotevamo že od zgodnjega otroštva dalje.
Večja sposobnost empatije
Kot potrjujejo nekatere raziskave, lahko redno branje knjig poveča tudi sposobnost empatije, vendar je treba za ta učinek poseči po leposlovnih knjigah, ki dajejo bralcu vpogled v življenje likov v zgodbi in v njihovo dojemanje sveta.
Bralci tovrstnih knjig se lahko do določene mere poistovetijo z mislimi in čustvi (glavnega) lika, to pa jim je lahko v pomoč tudi v vsakodnevnem življenju. Lažje bodo namreč razumeli tiste ljudi, ki na svet gledajo z drugačne perspektive kot oni sami, zato bodo lahko gradili bolj kakovostne medosebne odnose.
Boljše počutje
BookTrust, največja dobrodelna organizacija za branje v Združenem kraljestvu, je izvedla raziskavo med 1500 prebivalci te države in ugotovila, da so ljudje, ki redno berejo knjige, v povprečju srečnejši, bolj zadovoljni s svojim življenjem, v stvareh, ki jih počnejo, pa vidijo več smisla kot tisti, ki jim branje ni v navadi.
Znižanje ravni stresa
Branje knjig sodi med sproščujoče dejavnosti. Ko beremo, se osredotočamo na prebrano vsebino, s čimer lažje odmislimo tesnobne misli. Študija, ki je bila izvedena na univerzi v Sussexu, je pokazala, da lahko že šest minut branja zniža raven stresa za kar 68 odstotkov. Branje knjig se je v tej raziskavi izkazalo kot učinkovitejša metoda sprostitve od poslušanja glasbe ali sprehoda.
PREBERITE ŠE -> Andrej Mohar svari: Zaradi neustrezne rabe svetil lahko zbolimo
Leta 2009 se je skupina raziskovalcev lotila preučevanja, kako na zmanjšanje stresa vplivajo naslednje dejavnosti: joga, humor in branje knjig. V raziskavo so bili zajeti študentje zahtevnih študijskih programov zdravstvenih znanosti. Ugotovili so, da vse te dejavnosti vplivajo na znižanje krvnega tlaka, srčnega utripa in zmanjšanje psihološke stiske. Vse tri aktivnosti naj bi bile približno enako uspešne pri znižanju stresa, če se jim posvečamo vsaj 30 minut na dan.
Krepitev možganov
Znanstvenike je zanimalo tudi, kaj se med branjem dogaja z našimi možgani. Ugotovili so, da se tedaj tvorijo nove povezave in da se mreža informacij z rednim branjem knjig vzpostavlja in nadgrajuje ter tako postaja čedalje bolj izpopolnjena. Branje knjig tako pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti.
Kognitivne funkcije s starostjo pogosto upadajo, vendar pa naj bi bil pri starejših, ki redno berejo knjige in/ali rešujejo miselne uganke, ta proces manj izrazit; možgani ostanejo dlje časa v optimalni formi. Poleg tega se v tem primeru zmanjša tveganje za nastanek demence in Alzheimerjeve bolezni.
Raziskava iz leta 2013, katere namen je bil oceniti kognitivne funkcije možganov 1651 udeležencev, starejših od 55 let, je pokazala, da je bilo stanje možganov pri tistih, ki so vse življenje brali ali pisali, veliko boljše kot pri tistih, ki jim to ni bilo v navadi.
Izboljšanje depresije
Depresija je ena od bolezni sodobnega časa, za katero vsaj določen del življenja trpi velik delež ljudi. Ugotovljeno je bilo, da lahko branje knjig pomaga tudi v tem primeru, saj zmanjšuje njene simptome. Ljudem, ki se počutijo osamljene in odtujene od drugih, naj bi branje knjig pomagalo, da ti občutki ne bi bili več tako izraziti. Tedaj lahko namreč vsaj za nekaj časa pobegnejo v drug svet, še posebej če se lotijo branja kakšne zanimive zgodbe. Nekateri tuji zdravniki branje knjig celo predpisujejo kot del terapije za izboljšanje duševnega zdravja. Seveda je v tem primeru ključna tudi izbira primerne tematike.
Boljši spanec
Težave z nespečnostjo so v današnjih časih v porastu in temu botrujeta tudi visoka raven stresa in dolge ure, ki jih preživimo pred digitalnimi zasloni. Še posebej škodljivo je, če smo pred računalnikom, telefonom ali tablico neposredno pred spanjem. Izpostavljenost modri svetlobi, ki jo te naprave oddajajo, namreč ovira tvorjenje melatonina, hormona, ki nas zaziblje v spanec.
PREBERITE ŠE -> Dr. Ana Bračič, Slovenka s Harvarda: Če želiš uspeti, je izjemno pomembno to
Če se pred odhodom v posteljo namesto tega posvetimo branju, bomo naredili veliko za to, da bi hitreje utonili v spanec. Raven stresa se bo ob tem znižala, ker pa se bomo izognili intenzivni modri svetlobi z ekranov, pa se bo lahko melatonin še pravočasno tvoril. Branje je tako smiselno uvesti v svoj večerni ritual.
Večje možnosti za uspeh
Številni voditelji iz preteklosti so bili znani kot zagreti bralci. Ko so v sklopu neke raziskave preučevali, kaj je skupno ljudem, ki jih uvrščamo med najbogatejše na svetu, so ugotovili, da vsi redno berejo. Veliko uspešnih podjetnikov svoj karierni uspeh povezuje z branjem knjig. Raziskave, ki so jih izvedli v ZDA, so pokazale, da aktivni bralci v povprečju zaslužijo petkrat več od ljudi, ki se branju knjig ne posvečajo.
Iz tega lahko sklepamo, da nam je redno branje knjig lahko v pomoč pri zasledovanju kariernih ciljev. Ugotovljeno je bilo namreč, da se z rednim branjem razvijajo in izboljšujejo miselne sposobnosti, krepi se kritično razmišljanje, izboljša pa se tudi sposobnost reševanja problemov.
