V zadnjih desetletjih postaja svetlobno onesnaževanje čedalje bolj pereča problematika. Številne stavbe, plakati, ceste in ulice so namreč osvetljeni celo noč, zato – še posebej v mestih - praktično nikoli ni res temno, pogled na zvezde pa je onemogočen. Svetloba v nočnem času ne moti le številnih živali in njihovih dejavnosti, temveč smo njenim škodljivim vplivom izpostavljeni tudi ljudje.
Ni pa problematična le svetloba, ki v naše bivalne prostore prihaja od zunaj, ko spimo. Veliko škode za svoje zdravje si lahko naredimo tudi, če ob večerih uporabljamo neprimerne vrste svetil. S tem zaviramo tvorbo melatonina, hormona, ki je ključnega pomena, ko govorimo o spanju.
O tovrstnih temah sva se pogovarjala z Andrejem Moharjem, okoljevarstvenikom in izvedencem za meritve svetlobnega onesnaževanja, ki deluje pri društvu Temno nebo Slovenije in je hkrati izumitelj napredne ekološke svetilke za osvetlitev kulturnih objektov. Ukvarja se tudi z izdelavo merilne opreme za merjenje svetlosti neba, fasad, cest in reklamnih panojev.
Pomanjkanje melatonina lahko povzroči številne zdravstvene težave, med katere spadajo nespečnost, depresija, debelost in diabetes.
Številne znanstvene raziskave dokazujejo, da izpostavljenost umetni svetlobi v večernem in nočnem času ovira izločanje melatonina, hormona, ki igra pomembno vlogo pri tem, da ponoči zaspimo. Kakšni so glede na vaše ugotovitve lahko dolgoročni vplivi svetlobnega onesnaževanja na zdravje in počutje človeka?
Melatonin je izjemno pomemben hormon (nekateri ga imenujejo tudi hormon spanja), ki se izloča zvečer oz. tedaj, ko je človek v temi. Tema je namreč predpogoj za sintezo melatonina. Gre za hormon, ki hkrati vpliva še na stotine drugih hormonov, ki se nahajajo v človekovem telesu.
V zadnjih sto letih, odkar je izumljena elektrika, si lahko človek s pomočjo umetne svetlobe podaljša dan in marsikaj postori tudi takrat, ko je zunaj že temno, kar je velika prednost. Vendar pa so se s tem začele pojavljati tudi negativne posledice.
Dandanes dneve običajno preživljamo v zaprtih prostorih, kjer nismo izpostavljeni močni dnevni svetlobi, kot so bili tega navajeni naši predniki, zvečer pa se pogosto usedemo pred televizor ali računalnik. Človeški organizem tako ne zazna več, kdaj je dan in kdaj je noč.
Številne težave so torej ne pojavljajo le zaradi tega, ker ...
