Znaki, ki razkrivajo, da ste imeli težko otroštvo (čeprav se tega morda niti ne zavedate)

Ste delavni in pridni? Radi prevzamete pobudo, nadzirate ali rešujete situacije? Ste pogosto pozorni na čustva drugih in se trudite, da bi jim ustregli? Vsaka izmed teh lastnosti lahko o vas pove mnogo več, kot si mislite, menijo psihologi. Predvsem to, kako ste odrasli. 

Čeprav ni vedno nujno, da slabo družinsko okolje ustvari problematičnega in ranjenega posameznika, varen in ljubeč dom pa srečnega in uspešnega človeka, psihološke študije konsistentno kažejo, da problemi v primarni družini vplivajo na težave, ki jih imamo ljudje v odraslem življenju. 

Tako meni tudi ameriški psiholog dr. Seth J. Gillihan, ki je na podlagi svoje terapevtske prakse in strokovne literature sestavil seznam 16 znakov, ki razkrivajo, da vaše otroštvo ni bilo najlažje. Pri tem ne govori samo o hudih travmah, ki so posledica družinskega nasilja, ampak tudi o drugih faktorjih, denimo kaotičnem družinskem življenju in pomanjkanju rutine ali discipline. Ti se na prvi pogled morda ne zdijo usodni za otroka, vendar lahko prav tako stresno in negativno vplivajo na njegovo odraščanje. 

1 Težko se sprostite 

Morda ste ponosni na to, da ste ves čas produktivni, a osebe, ki si nikoli ne vzamejo premora in vsak prosti trenutek natrpajo z obveznostmi, to počnejo, ker jim sprostitev predstavlja nelagodje. Skozi odraščanje so se namreč naučili, da je brezdelje nekaj negativnega. 

2 Rajši delate, kot počivate  

Ta vzorec je podoben prvemu, s tem, da si vi privoščite oddihe, vendar pa na počitnicah ne uživate zares. Večje zadovoljstvo vam predstavlja delo in prav odleže vam, ko je konec dopusta in se lahko vrnete v marljivi vzorec, ta vam namreč zaposli begajoče misli. A to žal ne pomeni, da ste z njimi opravili, nekega dne se boste morali soočiti tudi z neprijetnimi občutki. 

3 Vaše zaupanje je težko pridobiti, a še lažje izgubiti 

Osebe, ki težko zaupajo drugim, so bile v preteklosti običajno razočarane. Pogosto se zgodi, da so odrasle z občutkom, da se ne morejo zanesti na nikogar, niti na svojo družino. Zato tudi v odrasli dobi ne polagajo upanja v prijatelje in bližnje. Četudi jih katera izmed teh oseb še nikoli ni razočarala in jim vedno stoji ob strani, to ne spremeni njihove nezaupljivosti.  

PREBERITE ŠE -> Psihoterapevtka Ana Bertoncelj: Otroku se moramo znati tudi opravičiti

4 Vedno ste na preži, da bo šlo kaj narobe 

Ne samo, da ne zaupate v odnose z ljudmi, če ste bili v otroštvu večkrat ali močno razočarani, se lahko zgodi, da ste razvili obrambni mehanizem, ki na vsakem koraku pričakuje nesreče in katastrofe. Nič čudnega, da se ne morete sprostiti, ko pa vam nekaj globoko v vas nenehno prišepetava, da so stvari lahko še slabše. 

5 Močna čustva vam vzbujajo nelagodje 

Težko prenašate, ko je nekdo zelo vesel ali zelo žalosten ali jezen? Se tudi sami, čeprav je nekaj izredno smešno ali vas močno osreči, le medlo nasmehnete? Otroci, ki odrastejo v okolju, ki zatira čustva (lahko njihova ali pa tudi čustva drugih), se naučijo omejevati svoje razpoloženje in na vse raje reagirajo nevtralno. To jih sicer ubrani pred bolečimi negativnimi občutji, a žal tudi oropa ugodja in pozitivnih izkustev. 

PREBERITE ŠE -> To je ključen korak pri vzgoji, če ne želimo, da otrok zraste v egoista brez empatije 

6 Občutljivi ste za čustva drugih 

Biti zmožen empatije se smatra za vrlino, a to, da ste nenehno pozorni na razpoloženje drugih, je lahko tudi posledica težavnega otroštva. Če ste v odnosu z drugimi skrajno previdni in raje hodite po prstih, da jih ne bi vznejevoljili, bi bilo dobro, da pokukate v svojo preteklost in raziščete situacije, ki so vam dale misliti, da negativna čustva vedno eskalirajo v hujše težave.  

7 Probleme rešujete, še preden se zgodijo 

Takšno vedenje gre pogosto z roko v roki s prejšnjim. Ljudem, ki gredo tudi čez lastne zmožnosti, samo da bi rešili težave in vzpostavili ravnovesje v odnosu, je pogosto skupno, da so imeli nestabilno otroštvo, zato v odrasli dobi varnost iščejo na način, da popravljajo vse, kar bi utegnilo povzročiti probleme. 

8 Radi ste v vlogi rešitelja 

Nekaterim vloga rešitelja predstavlja celo tako veliko zadovoljstvo, da se težko uprejo skušnjavi, da ne bi posegali v situacije in rešujejo tudi težave drugih ljudi, s tem pa jih oropajo priložnosti, da bi se sami naučili spopasti s problemi. Na ta način ustvarjajo okolje, v katerem se bodo drugi nenehno zanašali nanje, oni pa bodo morali biti vedno na voljo. 

9 Radi prevzamete pobudo in kontrolo 

Podobno velja za osebe, ki se počutijo varne samo takrat, ko one nadzirajo situacije. Ne samo, da jim je reševanje problemov v veselje, občutek imajo, da lahko samo one naredijo stvari prav, zato težko delegirajo naloge, četudi to pomeni, da so preobremenjene z zadolžitvami. Popuščanje kontrole je v njihovem primeru povezano tudi z zaupanjem, saj pri tem obstaja nevarnost, da jih bo druga oseba razočarala. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Ena od reči, ki otroku najbolj škodi, so negotovi starši 

10 V odnosu se težko sprostite 

Imate v odnosih s partnerji ali prijatelji nenehno občutek, da ne morejo trajati večno? Pričakujete, da se vas bo oseba naveličala in vas zapustila? Posledično se ne morete zares sprostiti in zaupati človeku? Če se vam dogaja to, obstaja verjetnost, da ste bili v otroštvu priča nepredvidljivim odnosom, ki so v vas zasejali seme dvoma. Takšne osebe v odrasli dobi pogosto zapuščajo partnerske odnose, saj je to njihov obrambni mehanizem pred tem, da bi sami ostali zapuščeni. 

11 Ko ste pod stresom, vas zagrabi panika 

Še en znak, da se v vašem otroštvu morda skrivajo nerazrešene travme, je, da v stresnih situacijah ne zmorete ohraniti treznih misli. Normalno je, da nas stres nekoliko zatrese, če vas povsem spravi s tira, vam vzbudi ekstremno tesnobo ali celo občutek pogube, pa bi bilo dobro, da raziščete vzorce, ki so na delu v ozadju. 

12 Hitro se prestrašite 

Raziskave so celo pokazale, da se osebam, ki so v zgodnjem otroštvu doživele veliko stresa in travm, spremenijo živčni odzivi na zunanje dražljaje, tako da tudi v odrasli dobi njihovo telo v stresnih situacijah dejansko proizvede več stresnih hormonov, zaradi česar so njihove reakcije bolj plašne in nervozne. 

PREBERITE ŠE -> Maja Plantan: Tak otrok bo odrasel v prestrašenega posameznika z nizko samozavestjo

13 Radi ugajate in ustrežete drugim 

Skoraj vsak raje vidi, da se ljudje v njegovi družbi počutijo dobro kot slabo, vendar pa osebam, ki rade ugajajo, to predstavlja nujo. Naredile bodo vse, tudi povozile lastne potrebe in vrednote, da bodo ljudje okoli njih zadovoljni, čeprav to velikokrat pride na račun njihove lastne sreče. Če se prepoznate v takšnem vedenju, obstaja verjetnost, da to počnete zato, ker ste v otroštvu izkusili veliko trpljenja na račun žalostnih in nezadovoljnih oseb. 

14 Ne znate zares uživati v dobrih stvareh 

Odrasli, ki se ne sprostijo v odnosih in ves čas čakajo, da bo šlo kaj narobe, imajo pogosto podobno izkušnjo bolečih razočaranj iz otroštva. Negativna izkustva v zgodnjih letih življenja so v njih prižgala prepričanje, da se stvari vedno sfižijo in da nič dobrega ne traja večno. Zato si tudi ne dovolijo uživati, kadar je vse po njihovo, saj globoko v sebi čutijo, da jih bo spet doletelo razočaranje. 

PREBERITE ŠE -> Jana Fleišer: Šokantno je, koliko otrok nikoli ne sliši od staršev, da jih imajo radi

15 Pogosto vas preplavijo depresivne misli 

Psihologi so že z več raziskavami potrdili povezavo med depresijo in anksioznostjo pri odraslih in travmami pri odraščanju. Ugotovili so, da je težavno otroštvo najpogostejši faktor tveganja, da se bo pri nekom v odrasli dobi razvila depresivna duševna motnja. Če se vas velikokrat polasti depresivno razpoloženje, je vredno raziskati, kaj se je z vami dogajalo v zgodnjih letih življenja. 

16 Večkrat čutite razočaranje

Pogosto pomislite, da niste dovolj uspešni? Ste razočarani nad svojim življenjem? Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so izkusili težko otroštvo, manj zadovoljni z dosežki in stvarmi, ki jih imajo, čeprav so lahko ti izjemni. Eden izmed razlogov za to se lahko skriva tudi v tem, da si ne dovolijo uživati, kar smo opisali že pod točko 5 in 13. 

Če ste se prepoznali v kateri izmed točk, ne obupajte, ampak bodite nežni in prijazni do sebe. Vsak izmed nas je že in še bo doživel svojo bero bolečin in razočaranj, zato verjemite, da niste edini in še zdaleč ne najslabši. Kot pravi dr. Gillihan, je vsak izmed nas, ne glede na svojo preteklost, vreden pomoči. Samo poiskati jo moramo.