Zdravilna moč joka in zakaj ne bi smeli zadrževati solz
Jok je naraven odziv telesa na neprijetna čustva, kot so žalost, strah in stres, pojavi pa se lahko tudi ob doživljanju sreče in veselja. Ljudje se razlikujemo glede tega, kako pogosto jokamo, dejstvo pa je, da solz, ki silijo na plano, ne bi smeli zadrževati, saj te delujejo očiščevalno, poleg tega pa nam pomagajo do ponovne vzpostavitve čustvenega ravnovesja. Po tem, ko solzam pustimo, da se izlijejo, se običajno počutimo veliko boljše.
Raziskava, ki je bila izvedena v ZDA, je pokazala, da Američanke v povprečju jokajo 3,5-krat na mesec, Američani pa 1,9-krat na mesec. Na splošno ženske jokajo pogosteje kot moški, mladi pa pogosteje od starejših. To, da moški ne jokajo tako pogosto, je velikokrat posledica vzgoje, saj so bili že kot otroci večinoma vzgajani v duhu, da je jok znak šibkosti in da tak način izražanja čustev zanje ni primeren. Seveda pa imajo lahko tudi ženske težave z izražanjem čustev.
Zdravstvene koristi joka so sicer že dolgo znane. Tako so stari Grki in Rimljani ugotovili, da imajo solze funkcijo odvajanja in čiščenja. S tem se strinjajo tudi današnji psihologi, ki jok razumejo kot mehanizem, ki telesu omogoča sproščanje stresa in čustvene bolečine. »Jok, spoštovanje lastnih potreb in občutljivost so ključni pri skrbi zase in pri ljubezni do sebe, zavedanje lastnih potreb in njihovo spoštovanje pa koristita našemu telesu, umu in duhu,« trdi dr. Judith Orloff, psihiatrinja na univerzi v Kaliforniji.
Zadrževanje solz lahko privede tudi do šibkejšega občutenja pozitivnih čustev
Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice tega, da solzam ne pustimo na plano, ko nam je hudo. V ljudeh, ki čustev ne izražajo in jih namesto tega zadržujejo v sebi, se lahko skozi čas nakopiči pritisk, kar hkrati ovira tudi njihovo zmožnost občutiti lepa čustva. Posledično se lahko pojavijo tudi nezdravi vzorci komuniciranja in delovanja v odnosih, to pa ima nanje destruktiven vpliv.
Ob dolgotrajnem zadrževanju čustev postane imunski sistem manj odporen na okužbe, poveča pa se tveganje za srčno-žilne bolezni, stres ter anksiozne in depresivne motnje, trdijo strokovnjaki. Posamezniki, ki čustva ves čas potiskajo vase, se velikokrat čustveno distancirajo od drugih ljudi, zaradi česar težje oblikujejo pristne vezi. Poleg tega zaradi notranje stiske pogosteje posegajo po drogah in alkoholu.
Poznamo refleksne in čustvene solze. Refleksne solze telo sproži z namenom odstranitve neželenih snovi iz sistema. Take solze so v 98 odstotkih sestavljene iz vode in igrajo pomembno funkcijo pri odstranjevanju dima in prahu iz oči. Po podatkih Ameriške akademije za oftalmologijo solze naše oči zaščitijo pred umazanijo in dražilnimi snovmi, pa tudi pred bakterijami.
PREBERITE ŠE -> Izguba smisla v življenju (in kako ga ponovno najdemo)
Olajšanje običajno občutimo po nekaj minutah joka
Čustvene solze so po drugi strani odraz intenzivnejših čustev. Iz telesa pomagajo odplakniti stresne hormone in toksine. Ob takem joku se iz telesa izločajo endorfini, med katere spadajo endogeni opioidi in oksitocin. Gre za snovi, ki pomagajo lajšati fizične in čustvene bolečine ter nam dajejo občutek pomirjenosti.
Jok lahko razumemo kot zelo učinkovit mehanizem za samopomiritev, saj se po ugotovitvah znanstvenikov v času, ko nam tečejo solze, aktivira parasimpatični živčni sistem. Olajšanja ob joku bomo praviloma deležni šele po nekaj minutah. Raziskovalci z univerze Yale so prišli do zaključka, da jok pomaga obnoviti porušeno čustveno ravnovesje. Telo si namreč s pomočjo solz hitreje opomore od doživljanja močnih čustev.
Tudi jok novorojenčka, ko ta pride na svet, ima svojo funkcijo. Dojenček se mora ob rojstvu prilagoditi novim razmeram. Po tem, ko je devet mesecev preživel v maminem trebuhu, se prvič sooči z zunanjim svetom. Prvi jok mu pomaga iz pljuč, nosu in ust odstraniti odvečno tekočino, v pomoč pa mu je tudi pri hitrejšem osvajanju samostojnega dihanja.
PREBERITE ŠE -> 9 znakov, ki razkrivajo, da ste dosegli stanje notranjega miru
Jok igra pomembno funkcijo v času žalovanja
Jok ima svoje mesto tudi v času žalovanja. Ob izgubi ljubljene osebe je še toliko bolj pomembno znati izraziti nakopičena težka čustva. Ljudje, ki po smrti bližnjega jokajo, lažje predelajo in sprejmejo izgubo. V veliko pomoč jim je lahko tudi to, da se o svojih občutjih s kom pogovorijo ali pišejo dnevnik o tem, kar doživljajo.
Jok, ki se pojavi ob fizični bolečini, je naraven odziv telesa na poškodbo. Zaradi občutenja bolečine je namreč organizem bolj obremenjen, pri čemer se sprošča stresni hormon kortizol. Jok telesu pomaga, da si hitreje opomore od bolečine.
Jok je pogosto tudi priložnost za grajenje bližine, empatije in podpore. Tiste ljudi, ki jokajo, drugi pogosto zaznavajo kot bolj tople in dostopne. Dokazano je, da se ljudje na jok drugih največkrat odzovemo s sočutjem in tolažbo, s tistimi, ki jokajo, pa se čutimo bolj povezani, zaradi česar se lahko odnosi med nami ob takih priložnostih še poglobijo.
