Zato bi morali otrokom večkrat brati pravljice
Verjetno nas vse vežejo lepi spomini na čase, ko smo bili še otroci in so nam starši prebirali pravljice ali pa smo jih, ko smo bili dovolj stari, prebirali sami. Takrat smo lahko zaplavali v svet domišljije, se poistovetili z dobrimi liki in bili v pričakovanju, kako se bo zgodba končala.
Kljub temu da so pravljice izmišljene zgodbe, pa pogosto odsevajo različne življenjske situacije, v katerih se lahko znajde vsak od nas, ali pa skozi metafore govorijo o tem, kaj v življenju največ šteje in kako pravilno delovati – če seveda izberemo take, ki v sebi nosijo globljo sporočilnost. Že Albert Einstein je dejal: »Če želite, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj inteligentni, jim berite še več pravljic.« Kakšne koristi imajo otroci od pravljic?
Bralne navade in spodbujanje domišljije
Čeprav je staršem v današnjih časih, ko so okupirani s tisoč in eno stvarjo, lažje, če otrokom predvajajo vsebine na tablicah ali jih posedejo pred televizijo, ima branje pravljic zanje veliko večjo dodano vrednost. Poleg tega, da se na tak način izognejo škodljivemu sevanju, se lahko starši in otroci preko pravljic veliko bolj povežejo med sabo.
Preko branja pravljic otroci osvojijo osnovno strukturo pripovedovanja zgodb, krepijo besedni zaklad in razvijajo domišljijo. Če neko zgodbo poslušajo, ne da bi bila ta hkrati predvajanja v obliki risanke, jim to ponuja več možnosti, da si v glavi zgodbo interpretirajo in naslikajo na svoj način.
Otroka je sicer dobro, ko je dovolj star, spodbujati k samostojnemu branju, s čimer ta razvija ljubezen do knjig. To mu bo prišlo prav tako pri opravljanju šolskih obveznosti kot pri kakovostnem preživljanju prostega časa in širjenju obzorja preko knjig kasneje v življenju.
Osebnostni razvoj
Kot dokazujejo nekatere znanstvene raziskave, pravljice koristijo tudi otrokovemu razvoju. Raziskava, ki je bila leta 2011 izvedena v Grčiji na več kot 400 udeležencih, je pokazala, da imajo pravljice pomemben doprinos k otrokovemu razvoju, saj ga spodbujajo pri odkrivanju samega sebe in grajenju osebnosti, poleg tega pa se preko njih krepijo družinske vezi.
Študija iz leta 2014 dokazuje, da pravljice in tradicionalne ljudske zgodbe izboljšujejo človekovo splošno počutje, prispevajo k sprejemanju samega sebe in spodbujajo osebnostno rast.
PREBERITE ŠE -> Starši, to se dogaja z možgani vaših otrok, ko gledajo v zaslon
Krepitev vrednot in moralnih načel
Pravljice nas učijo, da dobro vedno premaga zlo. V njih običajno nastopajo tako dobri kot slabi liki. Čeprav se skozi zgodbo vrstijo zapleti in morda na neki točki izgleda, kot da se bo tehtnica prevesila na stran likov, ki delajo slabe stvari, na koncu vedno pride do srečnega razpleta; junaki, ki so delali dobre stvari, so za to nagrajeni, medtem ko tisti, ki so delali slabo, tudi slabo končajo.
Skozi pravljice se otroci tako naučijo, da ima vsako dejanje svoje posledice in da si je vredno prizadevati za dobro delovanje v svetu. S tem naše najmlajše učimo o moralnih vrednotah in pomembnih življenjskih lekcijah. Učimo jih, naj tudi skozi težje preizkušnje ohranjajo upanje v boljši jutri. Dobro je, da vsakemu prebiranju pravljic sledi razprava o vsebini in naukih, ki jih te skrivajo v sebi.
PREBERITE ŠE -> Slovenska psihiatrinja parom v težavah pove to svetovno znano pravljico
Spodbujanje razumevanja in empatije
V pravljicah so predstavljeni različni liki. Vsak od njih ima svoj značaj, svoje posebnosti in način razmišljanja. To otrokom omogoči vpogled v to, da smo si ljudje med seboj različni in da imamo svoje razloge, da se odzivamo tako, kot se. S tem se pri njih krepita razumevanje in empatija, posledično pa se lažje povezujejo z ljudmi, ki so drugačni od njih. Študija iz leta 2018 je pokazala, da pravljice pozitivno vplivajo na otrokov občutek za sodelovanje.
Obravnava težjih tem in zdravo čustvovanje
V pravljicah so pogosto v ospredju tudi težje življenjske tematike, kot so smrt, bolezen, revščina, izdaja, izguba bližnjega, osamljenost in podobno. Po ugotovitvah strokovnjakov pravljice pogosto predstavljajo varen prostor za obravnavo teh tematik in podajajo namige, kako se soočiti z njimi. Tako se otroci lažje soočijo s svojimi strahovi in neprijetnimi čustvenimi stanji, ki jih izkušajo v svojem življenju.
Carl Gustav Jung, eden najpomembnejših psihologov in filozofov 20. stoletja, je dejal, da pravljice otroke učijo, kako se na zdrav način soočiti z osnovnimi človeškimi konflikti in željami.
Previdno pri izbiri
Čeprav imajo glede na zgoraj omenjena znanstvena dognanja pravljice številne koristi za otroke, pa ne nosijo vse v sebi lepih sporočil in moralnih naukov. Nekatere so namreč lahko tudi polne nasilja in agresije, njihova sporočilnost pa je problematična. Starši bi morali tako dovolj pozornosti nameniti izbiri tistih pravih, od katerih lahko otroci odnesejo nekaj dobrega.
