Je kriza srednjih let resnična ali zgolj mit?
Vsak od nas ima kakšnega znanca ali sorodnika, ki se ga je prijela oznaka, da preživlja krizo srednjih let. Ali je našel/a povsem nov (in najverjetneje pretirano adrenalinski) hobi, ali si je omislil/a bolj športni avtomobil, ali obrnil/a novo stran življenja in zapustil/a dolgoletnega/o partnerja/ico. Takim spremembam kar brez nekega premisleka rečemo, da gre za krizo srednjih let.
Skovanka je močno zakoreninjena v naš besednjak, tudi če bomo želeli o tej temi več prebrati, nam splet ponuja ogromno vsebin, s katerih bomo dobili potrditve, da kriza srednjih let resnično obstaja.
A temu ni čisto tako. Številni medicinski strokovnjaki poudarjajo, da je kriza srednjih let zgolj mit, temu pa pritrjuje tudi povsem sveža raziskava avtorjev Sophie Hoehne in Daniela Zimpricha z univerze v Ulmu, ki sta na vzorcu 3300 posameznikov, starih med 18 in 99 let, preučevala spremembe v počutju skozi leta.
Začetna predpostavka nemških raziskovalcev ni bila hipoteza, da smo v srednjih letih manj srečni oziroma doživljamo krizo, temveč ravno nasprotno, da postanemo v zrelejših letih bolj zadovoljni.
Nam leta lahko prinesejo srečo?
A zakaj bi s staranjem postajali ljudje bolj srečni? Ker moramo za pravo zadovoljstvo v življenju skozi določene izzive in krize. Ko te razrešimo, dosežemo stanje, v katerem smo pomirjeni in zadovoljni.
Hoehne in Zimprich na podlagi preučenega svetujeta, da gre vsak od nas skozi čim bolj stabilen proces doseganja ciljev (to dosežemo s tem, da si postavljamo realne cilje) ter tako izpopolnimo lastno zadovoljstvo.
Raziskovalca sta dobila potrditev, da je proces osebne rasti skozi življenje posledica doseganja prioritetnih ciljev, preobrata v dojemanju časa in ker z leti postanemo boljši pri nadzorovanju negativnih občutenj.
Čeprav nam življenje prinaša vedno več izzivov, leta prinesejo tudi boljšo sposobnost osredotočanja na to, kaj je res pomembno in na kaj se želimo usmeriti v prihodnosti.
Nemška raziskava je vključevala več različnih meritev, preko katerih sta raziskovalca prišla do zaključkov, eden bolj pomembnih je bila lestvica pozitivnih in negativnih občutenj, na kateri so udeleženci izvedli samoocenjevanje. Kako močno se, na primer, poistovetijo z določenimi pridevniki, kot so ponosen, vztrajen, aktiven, močan, navdihujoč, navdušen … In tudi negativnimi, recimo živčen, kriv, osramočen, boječ, žalosten … Rezultati so prinesli, kot sta raziskovalca pričakovala, da z leti anketirancev pozitivne ocene vedno bolj naraščajo.
PREBERITE ŠE -> Kako nam skupnost lahko pomaga do boljšega duševnega zdravja
Priložnost za rast
Avtorja raziskave sta ugotovila, da srednjih let ne moremo označiti kot obdobje nemira, ampak raje kot eno od priložnosti za rast. »V srednjih letih posamezniki v večini postanejo bolj zreli in pomirjeni sami s seboj, doživljajo karierne in osebne uspehe, kar vodi do občutka izpopolnjenosti in boljšega duševnega zdravja,« sta zapisala avtorja.
Za zdravo in srečno staranje je pomembno, da prepoznamo svoje potrebe glede fizičnega in psihičnega stanja ter ta spoznanja vključimo v svoj življenjski slog. V vseh starostnih skupinah, še posebno pri starejših, se je izkazalo, da so posamezniki s slabšim fizičnim zdravjem v kasnejši dobi svojega življenja slabše ovrednotili tudi svoje psihično zdravje.
Kot povzema portal Pschology Today, nemška študija znova dokazuje, da kriza srednjih let ne obstaja, ko se v ta mit podrobno poglobimo. Za razlago svojih občutenj in vzgibov ne moremo kriviti let, temveč objektivne faktorje, ki se dogajajo v našem življenju. S tem spoznanjem si bomo tudi lažje začrtali pot, po kateri bi radi hodili. In raje kot krizo, situacijo razumimo kot gonilo.
