Biti »naporna« in »tečna« je dobro za duševno zdravje (pravi psihoterapevtka)

Vas je kdo že kdaj označil, da ste »naporne«, »težavne«, »problematične«? Te pridevnike ženske pogosto slišimo, kadar izrazimo svoje mnenje, opozorimo na kakšno nepravilnost, ali se preprosto na glas ne strinjamo s statusom quo. Naenkrat nismo več prijetna družba, ampak tiste »tečne babnice«, s katerimi noče nihče imeti opravka. 

Tovrstne oznake z negativno konotacijo se nas žensk držijo že od pamtiveka, medtem ko so moški, ki jasno in glasno izražajo svoje pogosto nepoklicano mnenje, odločni, neposredni, alfa, vodje, carji, skratka opisani s pridevniki, ki izražajo pozitivne asociacije. 

Zato ni čudno, da se še danes marsikatera ženska na vse pretege trudi biti všečna in prijazna. Od nekdaj smo namreč poslušale, da nihče noče časa preživljati z žensko, ki je »naporna«. Ne samo, da bo imela težave v službi, odgnala bo tudi prijatelje in partnerja. Globoko v nas se je zakoreninilo vodilo, da bomo bolje sprejete, če bomo nekonfliktne in nasmejane, četudi na račun samih sebe. A žal ta račun, ki si ga izstavljamo z ugajanjem, terja visoko ceno. 

Na to opozarja tudi ameriška psihoterapevtka Tonya Lester, ki pravi, da se ogromno žensk dandanes počuti ujetih v kletko smehljanja in pritrjevanja, samo zato, ker so bile naučene, da ne smejo povzročati »težav« drugim. Nagrajene so bile za »pridnost« in »uglajeno« vedenje, kaznovane pa, če so bile preglasne, jezikave in neustrežljive. 

A morda je ravno »težavnost« naša rešilna bilka, razmišlja Lesterjeva, ki za Psychology Today razkriva, kaj se zgodi, ko si ženske dovolimo izraziti nezadovoljstvo in zahtevati več oziroma z drugimi besedami, kaj se zgodi, ko si dovolimo biti »naporne« in »težavne«. Težavnost nas po njenem lahko reši izčrpavajočih odnosov, enostranskih razmerij in tihega nezadovoljstva. 

»V svoji terapevtski praksi sem se srečala s preveč ženskami, ki se počutijo, kot da se utapljajo v odgovornosti, da morajo osrečevati vse okoli sebe – od partnerjev in otrok do nadrejenih, sorodnikov in celo drugih staršev. Njihova življenja so skrbno zgrajena okoli tega, kako zadovoljiti druge, same sebe pa ne. In zaradi tega so izgorele,« pravi Lesterjeva. 

Po njenem mnenju za ženske ni problem samo, če drugi z nami ravnajo grdo, ampak je problematična predvsem situacija, ko ljudem okoli nas ustreza, da me venomer toleriramo krivice in namesto, da bi opozorile nanje (in tvegale oznako »težavnosti«), sklonimo glavo, se nasmehnemo ali se pretvarjamo, kot da nas ni nič prizadelo. 

»Ženske prihajajo v mojo ordinacijo in sprašujejo, kako na prijazen način doseči, da bi njihovi možje pomagali pri skrbi za otroke. Želijo se naučiti, kako prenašati strupenega nadrejenega ali vsiljivo taščo. Skratka iščejo scenarije za izogibanje sporom, ne pa za njihovo reševanje. Njihov prvi nagon je, da same absorbirajo nelagodje, namesto da bi ga povzročile,« piše ameriška psihoterapevtka, ki pove, da je tudi sama včasih bila takšna. 

»Nekoč sem mislila, da je biti priljubljen pomembnejše od biti iskren. Izogibala sem se sporom, kot da so nalezljivi. Mirila sem situacije – tudi ko me je to stalo same sebe.« 

Zanjo se je vse spremenilo, ko je ugotovila, da ima v življenju vse, kar je mislila, da si želi, a je bila preveč izčrpana, da bi to cenila. Takrat je spoznala, da mora začeti dajati prednost tudi svojim potrebam. 

»Oseba, ki da prednost lastnim potrebam, ni sebična, oseba, ki drugim postavi meje, ni zlobna in oseba, ki zna reči "to zame ne deluje več", ni nemogoča, ampak odgovorna, jasna in iskrena,« pravi Lesterjeva, ki ženske spodbuja, da v sebi najdejo moč, da spregovorijo o svojih občutkih in se postavijo zase. »Če ste zmožne storiti toliko za druge, potem ste se zmožne tudi upreti in reči "ne" ter "dovolj je bilo". 

PREBERITE ŠE -> Dr. Saša Krajnc: Skozi pridnost sem živela najglobljo odtujenost od sebe

Morda se na prvi pogled zdi, da je v neprijetnih situacijah lažje stisniti zobe in potrpeti, kot pa ljudi soočiti z dejstvi in povedati resnico, vendar se to, da smo z drugimi iskrene glede svojih občutkov, na dolgi rok bolj obrestuje, meni psihoterapevtka, ki opozarja, da se bodo nekateri odnosi v našem življenju zaostrili in poslabšali, ko se bomo začele postavljati zase.

A brez skrbi, to je le dokaz, da so škodljivi in nevredni naše energije in časa. Odnosi, ki bodo preživeli, ko boste povedale svoje mnenje, so tisti, ki štejejo, saj temeljijo na medsebojnem spoštovanju, ne pa na tihem nezadovoljstvu. 

»Zato bodite "težavne", povejte, kar si mislite, prosite za tisto, kar potrebujete, in tvegajte, da vas bo kdo narobe razumel. Čas je, da svet spozna vašo resnično plat in ne razredčene različice, ki ste jo bile naučene ponujati. Morda vam bo zaradi tega kdo pomahal v slovo, a pridobile boste samospoštovanje, svoj glas in svojo svobodo, kar bo privlačilo vam enakomisleče ljudi,« svetuje Lesterjeva. 

In če to ni dovolj velik razlog, pomislite na generacije žensk, ki prihajajo za nami, na hčerke, vnukinje in tako dalje. Če se bomo začele postavljati zase tukaj in zdaj, bomo s takšnim zgledom v prihodnjih generacijah izkoreninile škodljivi predsodek, da je idealna ženska takšna, ki se prilagodi vsem in vsakomur, samo sebi ne.