Pozdravljeni g. Šimleša,
pišem vam zaradi problema, ki ga imava z možem glede vzgoje najinih otrok. Stara sta sedem in štiri leta, najstarejši že hodi v šolo, najmlajši pa še v vrtec. Srčno ju imam rada, vendar se ne slepim kot katere druge mame, da sta moja otroka popolna in lahko počneta, kar se jima zahoče. Nisem pristaš permisivne vzgoje in otrokoma postavljam meje, ko jih potrebujeta.
Težava pa je v mojem možu, on namreč nikoli ne postavi mej in otrokoma dovoli vse. Opažam že, da se takoj obrneta nanj, ko jaz kakšne stvari ne dovolim, vesta namreč, da bo oče pokleknil, saj ju kar naprej razvaja.
Starejša kot sta, vse bolj me moti možev odnos. On bi se namreč samo igral, jaz pa sem tista »tečna«, ki sitnari in omejuje zabavo, čeprav samo skrbim za to, da opravita domače naloge, da sta čista in urejena, da jesta zdravo in hodita dovolj zgodaj spat. Ob vseh gospodinjskih opravilih (mož mi redko pomaga pri kuhanju in pospravljanju) sama tudi nimam toliko časa za igro kot on.
Seveda razumem moža, da hoče biti njun idol, ampak se ne strinjam z njegovim pristopom, ker ustvarja razdore med nama kot staršema. Prav tako mi ni všeč, da pogosto kar pred otrokoma kritizira moj način vzgoje, rekoč »ne bodi no tako zategla«. Ko otroka to slišita, se seveda še bolj upirata obveznostim in pravilom.
Mislim, da nisem prestroga, otrokoma dovolim veliko, kadar mož dolgo dela ali je odsoten zaradi službenih potovanj, se imamo zelo lepo skupaj in se nič ne upirata. Ko ima mož čas zanju, pa je druga pesem, takrat postanem jaz naporna mama, on pa frajer.
Prosim, svetujte mi g. Šimleša. Kako naj z možem uskladiva najino vzgojo. Večkrat sem mu že omenila, kaj me moti in zakaj so pomembne meje pri otrocih, pa me očitno ne posluša. Vidim, da kar zasije, ko ustreže željam najinih dveh otrok, kar je sicer lepo videti, a ne v primerih, ko popuščanje škodi njunemu razvoju.
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem,
Bralka
Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose
Draga moja,
če sem iskren, je vaš primer eden tistih, ko bi raje videl, da mi piše vaš mož kot pa vi, ker on situacijo v vaši družini najverjetneje vidi zelo drugače. A ker bi vas najbrž označil, da pretiravate, je logično, zakaj pisma ne piše on.
Naj vas že takoj na začetku opozorim, da vam del mojega odgovora verjetno ne bo všeč, a upam, da ga boste vseeno prebrali do konca in razmislili o napisanem. Predvidevam namreč, da od mene pričakujete, da vam bom ...
