To je bila najlepša izpoved ljubezni: Znane Slovenke iskreno o valentinovem
Tara Zupančič, voditeljica
»Po pravici povedano, zdi se mi, da če bi bilo res vsak dan valentinovo, bi bilo že kičasto. (nasmeh) Mislim, da smo ljudje bitja, ki se znamo prehitro privaditi vsega, tudi dobrega, in potem tega več ne cenimo. Sama sicer tega 'praznika' nisem nikoli slavila, nazadnje, ko sem s pričakovanjem čakala plišastega medvedka z rdečim srčkom, je bilo v osnovni šoli, torej pri zares mladih in sveže zaljubljenih očeh. Težko bi izbrala najlepšo izpoved ljubezni, kajti vse so posebne in zame nosijo pomen, ki ga težko napišem na papir. Bom pa povedala tisto, ki je sicer nisem dobila, ampak je zame 'pravi' odraz ljubezni, zapisan v enem stavku: 'Nimam te rada zaradi tega, kar si, ampak zaradi tega, kar sem jaz, kadar sem s teboj.' Ravnovesje je nekaj, na kar v teh časih vsi malo pozabimo. Vsega mora biti ravno prav, tako druženja, časa z ljubljenimi kot tudi ljubljenega časa s sabo. Mislim, da je to bolj naš problem, kajti velikokrat pozabimo imeti sebe najraje. Pa to potrebujemo, ker navsezadnje samo sebe imamo, pa naj se sliši še tako eterično. Je pa seveda prelepo, če lahko v družbi nekoga drugega spoznavamo sebe, se počutimo sprejete in v skupnosti postajamo lepša različica sebe.«
PREBERITE ŠE --> Znane Slovenke in Slovenci o valentinovem: Nekoč sem padala na ta kič
Alenka Kesar, publicistka in pripovedovalka zgodb v marketinški agenciji Adrema
»Gotovo je vsak dan priložnost za dotike, za pogovor, za smeh. Med dvema, ki se ljubita, je veliko priložnosti za ljubeznivosti, ki delajo odnos edinstven. Kot za druge stvari v življenju so tudi za dober odnos med partnerjema odločilne malenkosti. Majhne stvari, ob katerih nam je lepo pri srcu, ob katerih se nasmejimo, se stisnemo drug k drugemu, se nam zdijo težave manjše in obvladljive, se zaradi njih počutimo bolje. Skupna kava, kosilo ali sprehod, ogled kakšnega dela dobre serije, skupaj pod odejo na kavču, peka štrudlja, ki božansko zadiši po domu in razveseli partnerja. Ni treba veliko, da je dan lepši, da je noč bolj mirna. Jaz to imenujem bližina. V tem divjem rohnenju nenehnih obveznosti in izzivov je bližina tisto, kar nas ohranja v odnosu sveže in prizemljene, ljubljene in samozavestne. Potrebujemo jo, da lahko zdržimo tempo življenja, ki je zadnja leta res neusmiljen. Vedenje, da je 'naš človek' vedno tam za nas. Da se bomo vrnili v njegov objem, ne glede na to, kakšen dan je za nami. Čudovito je, da si lahko vzamemo veliko časa za svoje najbližje, in pravo razkošje je, če si lahko organiziramo življenje tako, da smo veliko skupaj. K temu teživa tudi midva z možem in si prizadevava, da sva veliko skupaj, pa ne samo midva – vsa družina. Ker je to največje darilo, najlepša popotnica. Bližina. In da, imam takšno, najlepšo izpoved ljubezni. Ko me je Kamenko zasnubil, je pokleknil predme. 'Alenka, odkar te poznam, sem boljši človek,' je začel. In nato utihnil. Gledala sem ga, kako so mu po licih polzele solze, a rekel ni niti besede. Čez nekaj trenutkov me je vprašal: 'Bi postala moja žena?' Kriknila sem od veselja in potrdila. Ko sem ga čez nekaj časa vprašala, zakaj mi ni ničesar drugega povedal, me je presenečeno gledal. 'Kako to misliš, saj sem ti povedal cel govor!' Pojasnila sem mu, da je povedal samo prvi in zadnji stavek, drugo je očitno povedal samemu sebi. Takrat sva se temu iz srca nasmejala, a danes vem, da je to bila najlepša izpoved ljubezni. Ker zanjo ni bilo treba besed.«
PREBERITE ŠE --> Zakaj bi morali tudi v 21. stoletju pisati ljubezenska pisma
Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica
»Zame ni ljubezen nikoli zlajnana, vedno je dobrodošla in zaželena. Sploh pa zdaj in v tem svetu, v katerem živimo. Včasih se mi zdi, kot da postajamo čustveno otopeli, robotizirani, in dejstvo je, da je obdobje epidemije covida-19 v tem pogledu pustilo velike posledice. Ravno zato se moramo ljudje še bolj zavedati teh čustvenih not in jih razdajati, kjerkoli že smo. Čas je danes, vsaj zame, največja postavka. Ob vseh obveznostih ga včasih resnično primanjkuje. Sama sem precej zagnana, ambiciozna in delovna oseba in vem, da me moje delo neizmerno osrečuje. Tako da to srečo zaznavajo tudi moji bližnji in dobro vedo, da je kariera pomemben del mojega življenja. Moja samodisciplina pa poskrbi, da ko sem z najbližjimi, sem stoodstotno – z glavo in srcem. In to je tisto pravo ravnovesje. Zame v življenju štejejo dejanja, majhne stvari … Denimo, kadar se Urban spomni kakšne malenkosti, ki sem jo morda omenila, in mi s tem potrdi, da me res posluša. Kadar mi Dante in Evan narišeta risbico in mi povesta, kako me imata rada. Kadar objamem svoje starše in se za trenutek počutim spet kot majhna deklica. Prava ljubezen ni v stvareh, ampak v dejanjih in ljudeh.«
PREBERITE ŠE --> Komiki o valentinovem: Volja je močna, hrbtenica pa šibka
Tina Gorenjak, igralka
»Ljubezen je gonilo življenja. Nastali smo iz ljubezni in to, da dajemo ljubezen, daje smisel našemu obstoju. Ali če bolj pragmatično razložim: kadar delujemo iz strahu, frustracije, jeze, nam to ne prinese dobrih občutkov. Kadar pa delujemo z ljubeznijo, nam vzbudi zadovoljstvo. Ni tako?! (nasmeh) To, da imamo čas za najbližje, nam pomaga ostati v ravnovesju. Že če se o problemu pogovorimo s prijateljem, nam je lažje. Če nas v stiski objame ljubljena oseba, nam je topleje. Če lahko komu stojimo ob strani, ko nas potrebuje, se počutimo izpolnjene. Naj prišepnem: z malo obširnejšo izpovedjo o ljubezni bom postregla v kratkem. Aprila namreč pri založbi Mladinska knjiga izide moj prvenec, roman z naslovom Najti ljubezen.«
PREBERITE ŠE --> Če ste zaljubljeni, bi morali praznovati valentinovo in to je razlog, zakaj
