Tako spomini na bivšega partnerja lahko zaznamujejo trenutno razmerje

Toda ali je to res? Obstajajo morda tudi pozitivni učinki tega, da se občasno spomnimo na bivše?

Jasmina Godec, specializantka integrativne psihoterapije, pojasnjuje, da ni enostranskega odgovora:

»Situacija ni črno-bela. Odvisno je od tega, kakšni spomini nas prevevajo, kaj se je pravzaprav zgodilo, kako smo se poslovili, če sploh – je bilo to slovo obojestransko ali pa je eden od partnerjev odšel in bil drugi zapuščen. Pomembna je tudi informacija, kako dolgo je trajalo razmerje. Relevantnih je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kako se spominjamo bivših in kaj nam ti spomini prinašajo dobrega ali slabega v trenutno dvojino.«

Se lahko s partnerjem pogovarjamo o bivših?

Bivše ljubezni pogosto idealiziramo in se spominjamo le lepih trenutkov. Jasmina Godec ob tem izpostavlja, da se je morda dobro vprašati, ali se je morda zataknilo pri procesu žalovanja in smo pozabili na tiste manj lepe spomine in ohranjamo stik samo z lepimi, ob tem pa občutimo obžalovanje, da tega več ni in nikoli ne bo s tem človekom, s katerim smo včasih dihali skupno dvojino. Vse to nam kaže, da se proces žalovanja, ki je izjemno pomemben, ni zares zaključil – kar lahko vpliva na trenutno razmerje.

»Pri tem se zastavlja vprašanje, ali imamo v obstoječem razmerju prostor, razumevanje za te vsebine. Ali se lahko s trenutnim partnerjem o tem pogovarjamo? Da nam je slednji lahko v oporo, ali pa to krčevito držimo zase, v sebi. Kar samo še dodatno oteži naš notranji proces doživljanja in pristno ranljivo prisotnost v trenutnem razmerju,« pravi specializantka integrativne psihoterapije.

Nič nenavadnega ni, če želimo slabe spomine čim prej pozabiti.

»Način je pa tisti, kako to storimo. Na primer nek lep spomin nam je lahko v opomin. Bilo je lepo, za dano izkušnjo smo hvaležni. Sedaj smo tukaj. Minuli odnos je preteklost. Vajine poti so se razšle. Sedaj stopate po novi, čeprav neznani poti. 'Dovoli mi, da to, kar mi s teboj ni uspelo, da skušam uresničiti, doživeti in izživeti v novem odnosu. Spoštujem tvoj prostor in pot, prosim daj še ti moje.' Recimo, da bi to predstavljal idealen način sporazumnega oddaljevanja, vendar se v realnem življenju  mnogokrat zaplete, še posebej ob prisotnosti globoko zakoreninjene travme in spominov, povezanih z njo,« pojasnjuje Jasmina Godec.

PREBERITE ŠE -> Psihoterapevtka dr. Alja Fabjan: Partnerju moramo dati navodila za uporabo

Nekateri se zatekajo k spominom na bivše ljubezni takrat, ko so v trenutnem razmerju težave, a to ne drži za vse.

»Zatekajo se lahko tudi k nelepim trenutkom, spominom. Kar sicer pripomore k opolnomočenju, zakaj je ta ljubezen bivša. Kajti morda zveni malce klišejsko, da se spomniš bivše ljubezni takrat, ko v trenutnem razmerju škripa. Vendar kot vemo realno, prav vsako razmerje nosi svoje svetle in temne trenutke,« pravi specializantka integrativne psihoterapije.

Ohranjanje stikov

Marsikdo po prekinitvi razmerja ne želi ohranjati stikov z bivšim, ker je preveč boleče. Toda nekateri s tem nimajo težav in lahko celo ohranijo dober odnos.

»Na prvem mestu je vprašanje, kakšen je namen po ohranjanju oziroma vzdrževanju stikov z bivšimi partnerji. Sledi vprašanje, ali se obe strani strinjata za določene stike in ali sta se o njih sporazumno dogovorila, kako bodo ti potekali. Smiselno je poudariti, da so določeni stiki včasih tudi nujni. Na primer, ko so prisotni otroci. Četudi se ta odnos z bivšim partnerjem ne izkaže za najboljšega.

Obstajajo pa seveda tudi svetli primeri, ko oziroma če se par razide brez nepotrebne drame, ker preprosto ugotovita, da so njune vrednote na razpotju. Sta si zmožna pogledati v oči in sprejeti dejstvo, da je to bilo zgolj določeno obdobje v njunem življenju in si obojestransko želita ohraniti stike kot prijatelja,« izpostavlja Jasmina Godec in doda, da je vendarle potrebna tudi previdnost, saj so nekateri stiki z bivšimi lahko zelo naporni in uničujoči.

»Škodljivi stiki so med drugim lahko takrat, ko so prisotne tretje osebe. Torej novi partnerji, ki za te stike bodisi ne vedo bodisi jim je ob misli na to neprijetno. Ali pa gre za stike enostranske narave. Torej, da se nekdo v razmerje vrača po želji nadzora in preverjanja, kako bivšemu gre. V tem primeru bi lahko rekli, da stiki nimajo zdravega jedra in otežujejo proces žalovanja.

Kadar nam kontaktiranje s strani bivšega soborca na takšen način povzroča oviro, da ne moremo zares naprej. Tako je umesten nov scenarij, postavljanje mej na spoštljiv način in ukrepanje v luči trenutnega čustveno uglašenega odnosa z novim sopotnikom.«

Čustvena navezanost na bivšega partnerja

Prav tako se lahko zgodi, da tudi naš novi partner ni povsem pretrgal vezi s preteklostjo in je še vedno precej čustveno navezan na svojo bivšo ljubezen.

»S partnerjem se skušamo odkrito pogovoriti. Kadar to ne gre, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Partnerju lahko predlagamo obisk psihoterapije. Lahko jo obiščeta tudi skupaj. Na primer partnersko terapijo,« svetuje Jasmina Godec.

»Pomembno se je zavedati občutja žalosti, ki je posledica čustvene navezanosti. Izgubili smo nekaj, na kar smo čustveno navezani. Funkcija občutenja žalosti je, da nas pripravi na novo realnost, na sprejemanje, da nekdo, ki nam je še vedno pomemben, ni več ob nas. Žalost je posledica procesa, imenovanega čustveno razvezovanje. Zanj je potreben čas. Oseba, ki se ni razvezala, je tako težje pripravljena na novo zvezo,« pravi specializantka integrativne psihoterapije.

Povrnitev zaupanja

Odnos z bivšim partnerjem lahko zaznamuje novo razmerje, še posebej, če je oseba doživela hudo stisko, bila prevarana, ranjena ali celo žrtev nasilja. Zagotovo je težje pokazati svojo ranljivost in zaupati novemu partnerju, če je bilo zaupanje nekoč že izdano.

»Ko smo ranjeni, obstaja tudi večja verjetnost, da smo zato manj pripravljeni tvegati, se odpreti in biti ranljivi. V izogib novim ranam. Ogradimo se v svoj varen majhen neprepusten prostor. Potreben je pogum, da si dovolimo biti ranljivi.  A vendar imamo izbiro, čemu in kako globoko se bomo predali. Se pokazali in odprli kot lotosov cvet, ki zrase iz blata v lepoto dvojine, takšni, kot smo. Z vsemi kovčki preteklosti. Daljina bližine je nedavno zašla. Prepad bližine je v zatonu. Sedaj je čas za nov začetek,« pravi Jasmina Godec

Po boleči izkušnji v preteklosti je sicer težko, a nikakor ni nemogoče znova ljubiti, kar potrjuje tudi specializantka integrativne psihoterapije in priporoča, da se partnerja pogovorita o tem, kako se lahko povežeta in podpirata.

»Vprašajta se, kaj so vajini viri, kaj vaju zbližuje, povezuje in kaj ločuje, oddaljuje? Kaj vama omogoča ljubeči stik, kako ste lahko čim bolj avtentičen in iskreni do drugega, kako naj prenesete samoto, ki je neizogibna? Kako se lahko bolje povežeta v temeljnih čutenjih in podpreta v različnostih? In kaj bosta naredila takrat, ko se brezkompromisno ne bosta strinjala? Ko vama bo dušeče boleče težko? Kažipot naj vodi v smeri zavestnega ljubečega sočutnega in pristnega partnerskega odnosa, kjer je prisoten glas obeh, četudi je prisoten strah,« pravi Jasmina Godec in optimistično zaključi:

»Naj vam pretekla boleča preteklost ne kroji polnokrvnosti našega današnjega dne. Za nov uren korak v boljši zadovoljen jutri, upajoč, da v simfoniji dvojine. Ker tako je pač lažje in lepše. Pa naj se sliši še tako patetično.«