Življenje Mare Bešter, naše prve doktorice ekonomije, ki je bila aktivna tudi v politiki

Mara Bešter je bila slovenska doktorica znanosti, ekonomistka, statističarka, političarka in univerzitetna profesorica. Njen pomemben prispevek je uvedba mednarodno primerljive metodologije izračuna bruto družbenega proizvoda in drugih statističnih kazalcev v našem prostoru.

Zasedala je vidno mesto pri raziskovanju in odločanju o ekonomskih vprašanjih. Za svoje delo je leta 1986 prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani, leta 1992 pa je bila imenovana za zaslužno profesorico te univerze. Imela je tudi pomemben doprinos pri oblikovanju študijskih programov, napisala pa je tudi več učbenikov o statističnih metodah, ekonomski statistiki ter kazalnikih gospodarskega in družbenega razvoja.

Rodila se je 16. julija 1922 v Kamniku, odraščala pa je v Ljubljani v delavski družini. Mami je bilo ime Marija, oče Alojz je bil po poklicu ključavničar, delal pa je tudi kot sindikalni aktivist. Po drugi svetovni vojni je postal politični funkcionar. Mara je imela tudi mlajšega brata Lojzeta, ki je med drugo svetovno vojno padel v partizanih.

Bila je stroga profesorica, njena predavanja pa so bila zelo poglobljena

Obiskovala je I. žensko gimnazijo v Ljubljani, ki jo je leta 1941 tudi uspešno zaključila. Od leta 1942 dalje je sodelovala v Narodnoosvobodilnem boju, nemški okupator pa jo je v tem času poslal v kaznilnico v Nemčijo. Po osvoboditvi Slovenije je postala poslanka ustavodajne skupščine in članica Komunistične partije.

Leta 1951 se je vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in diplomirala pet let kasneje. Zatem se je odločila še za pridobitev doktorata. Med letoma 1958 in 1959 se je pripravljala na doktorsko dizertacijo in se v tem času tudi osem mesecev izpopolnjevala v Oxfordu. Leta 1960 je uspešno zagovarjala doktorsko dizertacijo z naslovom Pojem in pomen pokazateljev družbenega produkta v sodobni teoriji in praksi, s čimer je postala prva doktorica znanosti, ki je doktorirala na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

PREBERITE ŠE -> Neverjetna zgodba pianistke, ki je preživela holokavst in dočakala 110 let

Po tem se je za dva meseca odpravila še v norveški Oslo, kjer se je izobraževala pri Ragnarju Frischu, utemeljitelju ekonometrije in prvem Nobelovem nagrajencu za ekonomijo. Kot asistentka se je na ljubljanski Ekonomski fakulteti zaposlila že leta 1956, nato je leta 1961 postala docentka, leta 1966 izredna profesorica, med letoma 1965 in 1967 pa je zasedala položaj dekanje. Med letoma 1972 in 1994 je bila redna profesorica ekonomske in poslovne statistike.

Bila je izjemna profesorica, saj so bila njena predavanja obsežna in poglobljena. Študentom je podajala tudi informacije, do katerih sicer ne bi imeli dostopa, kot so na primer aktualne analize. Je pa bila pri ocenjevanju njihovega znanja precej stroga in je od njih veliko zahtevala. Številni študentje so jo izbrali za mentorico na diplomskem, magistrskem in na doktorskem študiju. Statistiko je predavala tudi na pravni fakulteti.

Zavzemala se je za večje javno in politično udejstvovanje žensk

Zaradi svojega bogatega znanja in prodornosti je imela velik ugled tako v znanstvenih krogih kot v državni in mednarodni politiki. Delovala je predvsem na naslednjih področjih: financiranje in učinkovitost javnih podsistemov, kot so zdravstvo, kultura in socialno varstvo, metodologija merjenja ekonomskih in družbenih pojavov ter družbeni položaj žensk.

Vključena je bila tudi v mednarodne organizacije in komisije, ki so se ukvarjale z ekonomskim in političnim razvojem. Udeleževala se je zasedanj Mednarodne organizacije dela, pri čemer je zastopala Jugoslavijo. Odločno in argumentirano je kritizirala jugoslovansko gospodarstvo ter demografsko in socialno politiko.

PREBERITE ŠE -> Navdihujoče življenje Slovenke, ki je napisala slavno Muco Copatarico

Zavzemala se je tudi za oblikovanje sistema, ki bi ženskam omogočil javno in politično udejstvovanje. V enem od intervjujev je v zvezi s tem dejala: »Le malo manj kot polovica žensk je zaposlenih v našem gospodarstvu, precej šolanih žensk je sedlo za katedre fakultet – kljub temu pa ženska v javnem in političnem življenju nima ustrezne veljave. Še več: vse manj veljave ima!«

Nekaj časa je bila tudi poslanka zvezne skupščine, nato članica ekonomskega sveta Jugoslavije, več mandatov je bila članica ekonomskega sveta Slovenije, kasneje pa je postala tudi njegova predsednica. Med letoma 1982 in 1990 je bila sodnica slovenskega ustavnega sodišča, leta 1990 pa se je upokojila. Vse življenje je živela v Ljubljani in tam 31. julija 2010 tudi umrla.