Življenje izjemne umetnice, ki je oblikovala Zvezdico Zaspanko in Ostržka

Mara Kralj je bila vsestranska slovenska umetnica, saj je delovala kot keramičarka, kiparka, slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk. Kljub temu da njeno ime širši javnosti ni tako znano, pa je posreden stik navezala z več generacijami, saj je avtorica ilustracij v knjigah Mojca Pokrajculja in Rdeča kapica, poleg tega pa je zasnovala tudi lutke za predstave Zvezdica Zaspanka, Ostržek in Butalci.

Skoraj pol stoletja je delovala pod okriljem ljubljanskega lutkovnega gledališča, pri čemer je zasnovala 230 lutk, mnoge med njimi pa je tudi sama izdelala. Delo z lutkami je bilo tudi sicer tisto, ki jo je najbolj izpopolnjevalo. Tako je nekoč dejala: »Danes se mi zdi, kot da so spomini na začetek dela z lutkami kot prelepe sanje, sanje o neki dobi iskanja najlepšega. Zelo rada rišem, vendar sem po duši in srcu predvsem lutkarica.«

Za svoje delo oblikovanja lutk je prejela najvišjo stanovsko Klemenčičevo nagrado (1998), leta 2001 pa so ji podelili Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Ljudje, ki so jo poznali, pravijo, da je bila kot oseba prijazna, vesela, hkrati pa zelo delovna in razgledana. Čeprav ji je življenje namenilo številne težke preizkušnje, je ohranjala vedrino in pozitiven pogled na svet.

PREBERITE ŠE -> Življenje Duše Počkaj, ene naših največjih igralk: Na odru je doživela srčni infarkt

Rodila se je v umetniško družino, otroška leta pa je preživljala na Dunaju   

Rodila se je 9. septembra 1909 na Dunaju kot Mara Marija Jeraj. Odraščala je v umetniški družini, saj je bila njena mama Vida Jeraj pesnica, oče Karl Jeraj pa skladatelj in violinist, ki je koncertiral po več evropskih državah, kasneje pa je postal profesor violine na ljubljanskem konservatoriju. Mara je imela še starejšo sestro Vido, ki je šla kasneje po očetovih stopinjah in prav tako postala violinistka, njena mlajša sestra Oli pa je bila po poklicu čelistka.

Družina Jeraj je do konca prve svetovne vojne živela na Dunaju, pri čemer je bila ves čas deležna obiskov znanih Slovencev, kot so Ivan Cankar, Oton Župančič in dr. France Kidrič. Ko je bilo vojne konec, je sledila selitev v Ljubljano. Mara je tako osnovno šolo sprva obiskovala na Dunaju, v Ljubljani pa se je vpisala na meščansko šolo.

Šolanje je naposled nadaljevala na tedanji Tehnični srednji šoli, in sicer na oddelku za keramiko. Eden izmed njenih učiteljev je bil tudi slikar in kipar France Kralj, ki je kmalu prepoznal njeno nadarjenost. Med srednješolskim šolanjem se je Mara s svojimi deli prvič javno predstavila na redni šolski letni razstavi.

PREBERITE ŠE -> Ruth Podgornik Reš: Priljubljena vrtnarka in prva Slovenka, ki je pretekla Špartatlon

Poročila se je s Tonetom Kraljem in skupaj sta se lotila cerkvenih poslikav

Leta 1928 se je poročila s Tonetom Kraljem, mednarodno uveljavljenim umetnikom, ki je deloval na področju slikarstva, kiparstva in umetniške grafike, ter prevzela njegov priimek. Med drugim se je ukvarjal s poslikavami cerkva, zato sta zakonca nekaj časa skupaj obiskovala primorske cerkve in se lotila dela. Kraljeva je bila pri tem svojemu možu povsem podrejena. Pomagala mu je zgolj pri slikanju angelčkov, saj naj ji drugih del ne bi zaupal.

Kasneje se je podala na samostojno umetniško pot in pri tem razvila svojo posebno tehniko poslikave svile; na belo svilo je risala z belgijskimi barvnimi svinčniki. Leta 1928 je svoja dela razstavljala pod dekliškim imenom Mara Jerajeva na prvi pregledni razstavi Slovenska umetnost 1918-1928 na ljubljanskem velesejmu, dve leti pozneje pa je na mednarodni razstavi cerkvene umetnosti v belgijskem Antwerpnu prejela priznanje za svoje delo.

Leta 1931 je svoja dela v keramiki in na svili razstavljala na spomladanskem velesejmu, kar ji je odprlo vrata k sodelovanju pri oblikovanju modnih dodatkov za takrat novoustanovljeno ljubljansko tovarno Dekor. Leta 1932 se je začela posvečati ilustriranju in v te namene sklenila sodelovanje z Mohorjevo založbo, kasneje pa tudi z Mladinsko knjigo. Leta 1937 je v Firencah za eno od svojih slik na svili prejela denarno nagrado, ki ji je omogočila vpis na pariško akademijo za slikarstvo, kjer je nadgrajevala svoje umetniško znanje.

Med vojno pristala v zaporu, kasneje pa se znašla v finančni stiski

Mara in Tone sta leta 1932 postala starša svoji edini hčerki Tatjani. Družina si je domovanje uredila na Gerbičevi 11 v Ljubljani. Tone je samostojno izdelal načrt hiše in jo oblikoval v posebnem umetniškem slogu.

Ko je Jugoslavija postala tarča fašistično-nacistične okupacije, sta se zakonca vključila v narodno osvobodilno borbo. Kraljeva je od leta 1941 delovala kot aktivistka v osvobodilni fronti, njun domači bunker pa je v tistem času postal skrivališče za preganjance. Ko je kasneje nekdo izdal skrivno lokacijo, so za rešetkami pristali vsi, ki so bili takrat nastanjeni v njem. Mara je bila po aretaciji januarja 1945 odpeljana v policijske zapore v Ljubljani, kjer je preživela nekaj mesecev, nato pa je bila premeščena v zapore v Velikih Laščah. Tam so jo nameravali ustreliti, vendar je bila na srečo osvobojena, preden bi se lahko to zgodilo.

Po koncu vojne so se Kraljevi vrnili v svoje prebivališče, vendar tam ni bilo več njihovih stvari, saj so jih v času njihove odsotnosti oropali Nemci in domači izdajalci. Polastili so se tudi številnih Marinih del. Ker se je družina zaradi situacije za nekaj časa znašla v finančni stiski, je Kraljeva za leto dni zasedla delovno mesto učiteljice risanja na Gimnaziji Vič.

PREBERITE ŠE -> Izjemno življenje Slovenke, ki je ustanovila Ciciban in Bralno značko

Delovno aktivna vse do svojega stotega leta

Leta 1946 je bila kot maskerka povabljena k sodelovanju pri nastajanju prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji, med letoma 1947 in 1950 pa je delala pri Triglav filmu. Po tem je bila nekaj časa mentorica v Pionirski knjižnici v Ljubljani, leta 1952 pa je dobila zaposlitev v ljubljanskem lutkovnem gledališču. Tako se je začela posvečati oblikovanju lutk in to delo je opravljala vse do upokojitve leta 1959.

Vendar pa tudi po upokojitvi ni mirovala, saj je bila tako ali drugače delovno aktivna vse do stotega leta starosti. Ilustrirala je za Mladinsko knjigo (zadnjo knjižno ilustracijo je ustvarila pri 91 letih za slikanico Pravljica o metulju in svetilki), slikala portrete, kasneje pa je postala tudi mentorica slikanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Leta 1999 je šla živet v dom starejših občanov Kolezija, umrla pa je 12. oktobra 2010, s čimer je dočakala 101 leto.

Leta 2009 so na njen stoti rojstni dan v Mestnem lutkovnem gledališču v njeno čast oživeli predstavo Zvezdica Zaspanka. Za umetniško dediščino Mare in Toneta Kralja danes skrbi Fundacija Toneta Kralja, ki jo je ustanovila njuna hči.