Burno življenje angleške medicinske sestre, ki je revolucionirala zdravstveno nego

Rodila se je v bogati angleški družini, zaradi česar se ji je obetalo lagodno in ležerno življenje, vendar ji taka življenjska pot ni bila po godu. Florence Nightingale se je namreč – na ogorčenje svoje družine – odločila za poklic medicinske sestre, ki je bil v tistih časih zelo neugleden, saj so bolnišnice veljale za umazano okolje. V njih so namreč vladale zelo slabe higienske razmere.

Florence Nightingale je igrala pomembno vlogo pri oskrbi ranjencev v krimski vojni. Z izboljšanjem higienskih razmer v bolnišnicah je poskrbela za precejšnje znižanje stopnje umrljivosti bolnikov. Tedaj se je je prijel tudi vzdevek 'dama s svetilko', saj je ponoči z lučko preverjala počutje ranjenih britanskih vojakov.

Kasneje je sodelovala pri načrtovanju angleških bolnišnic in napisala pomemben priročnik za medicinske sestre. Za svoje delo na področju izboljšanja zdravstvene oskrbe in zagotavljanja bolj humanih razmer v bolnišnicah je prejela številne nagrade, njen rojstni datum pa je od leta 1974 dalje uradno razglašen za mednarodni dan medicinskih sester.

PREBERITE ŠE -> Izjemno življenje naše prve transspolne odvetnice Ljube Prenner

Že kot otrok je kazala nadarjenost za matematiko in jezike

Rodila se je 12. maja 1820 v Firencah in po svojem rojstnem mestu dobila tudi ime. Odraščala je v premožni angleški družini v angleškem Derbyshiru. Imela je sestro Parthenope. Družina je čas preživljala na več lokacijah; v enem od svojih podeželskih dvorcev ali v Londonu.

Sestri sta se šolali doma pod budnim očesom svojega očeta, ki ju je poučeval zgodovino, filozofijo in literaturo. Izkazalo se je, da je Florence zelo nadarjena za matematiko in jezike. Že kot otrok se je namreč naučila francoščino, nemščino, italijanščino in latinščino.

Starši so nasprotovali njeni odločitvi, da postane medicinska sestra

V času odraščanja se je zaposlovala s podobnimi dejavnostmi kot druge ugledne dame tistega časa. Posvečala se je glasbi, branju, vezenju in se udeleževala družabnih dogodkov. Vendar pa je tako življenje ni izpopolnjevalo. Zavedala se je namreč, da življenja drugih ljudi niso tako rožnata, kot je bilo njeno, in da se po svetu godijo številne krivice. Želela je početi nekaj, s čimer bi lahko pomagala drugim.

Starši so od nje pričakovali, da se bo dobro poročila ter prevzela vlogo žene in mame, kot je bilo to običajno za ženske tistega časa, zato jih je njena odločitev, da postane medicinska sestra, precej šokirala. Sploh izbira tega poklica jim ni bila niti slučajno po godu. V tistem času so namreč bolnišnice zaradi slabih higienskih razmer veljale za umazane, prav tako pa tudi delo medicinske sestre.

Zaradi kompleksnega romantičnega razmerja doživela živčni zlom

Leta 1846 je Florence tako zapustila domače okolje in obiskala nemško bolnišnico v Kaiserswerthu, ki je veljala za najsodobnejšo bolnišnico v tistih časih. Bila je navdušena nad njo in nad tem, s kakšno predanostjo je tamkajšnje osebje opravljalo svoje delo.

V tistem obdobju se je vanjo zagledal angleški politik in pesnik Baron Richard Monckton Milnes. Njegovo dvorjenje je Florence zavrnila, saj je menila, da se kot poročena ženska karieri, kot jo je načrtovala, ne bi mogla več posvečati v taki meri. Vseeno sta bila nekaj časa v romantičnem razmerju, leta 1847 pa je zaradi njunega kompleksnega odnosa Nightingale doživela živčni zlom.

V Rimu spoznala Herberta, ki je igral pomembno vlogo pri njenem kasnejšem delu

Podala se je v Rim na okrevanje, kjer je spoznala uglednega britanskega politika Sidneya Herberta. Kljub temu, da je bil ta poročen, sta se zapletla v kratkotrajno ljubezensko razmerje. Naposled se je njun odnos razvil v vseživljenjsko prijateljstvo, Herbert pa je postal pomemben zaveznik pri njenem delu v zvezi z oskrbo poškodovancev v krimski vojni.

Leta 1851 je Florence ponovno zavrnila Milnesovo ženitno ponudbo in se nato podala na nekajmesečno usposabljanje za medicinsko sestro v Kaiserwerthu. Dve leti kasneje se je zaposlila na Inštitutu za zdravljenje žensk v Londonu, pri čemer je prevzela delovno mesto glavne nadzornice. Tam se je naučila osnovnih veščin zdravstvene nege in spoznala pomen formalnega izobraževanja pri opravljanju dela medicinske sestre, nato pa se je podala na prizorišče krimske vojne.

Uspelo ji je drastično znižati umrljivost v bolnišnici v Turčiji

Leta 1854 je tako prispela v Turčijo, saj je bila ta v tistem času zaveznica Velike Britanije. Herbert, ki je bil takrat zaposlen kot vojni sekretar, je namreč poslal skupino 39 prostovoljk pod vodstvom Florence v Carigrad, tam pa so jih pričakale obupne razmere. V bolnišnici so bile higienske razmere katastrofalne, zaradi česar je dnevno prihajalo do infekcij, s tem pa je bila smrtnost bolnikov na precej visoki ravni.

Florence si je skupaj z ekipo prizadevala za izboljšanje razmer, vendar pa to ni bila lahka naloga, saj tamkajšnji zdravniki prispelim prostovoljkam niso bili naklonjeni. Nightingale je po izvedbi številnih ukrepov, ki niso obrodili pričakovanih rezultatov, prišla do zaključka, da bi bila lahko visoka smrtnost posledica starega kanalizacijskega sistema in slabega prezračevalnega sistema v bolnišnici, zato je odredila obisk sanitarne inšpekcije.

Izkazalo se je, da je imela prav. Čim je bil kanalizacijski sistem izpraznjen in dezinficiran, prezračevanje pa urejeno, je stopnja smrtnosti precej upadla; in sicer s 40 na zgolj 2 odstotka. V času dela v Turčiji je Florence v Združeno kraljestvo redno pošiljala poročila o izredno slabih razmerah tamkajšnjih bolnišnic. S tem je naredila pomemben korak pri ozaveščanju o pomenu zagotavljanja ustreznih higienskih razmer v zdravstvu.

PREBERITE ŠE -> Neverjetno, a tragično življenje Alme Karlin, največje svetovne popotnice

Zagovarjala je, da spada kakovostna oskrba pacientov med temeljne človekove pravice

Ob povratku v Veliko Britanijo se je lotila preučevanja sanitarnih razmer v britanskih vojaških bolnišnicah. Sodelovala je tudi pri načrtovanju bolnišnic in napisala priročnik za medicinske sestre, ki je naknadno postal osnovno gradivo v Šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo leta 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas.

Florence Nightingale je v svojem življenju napisala približno 200 knjig, brošur in člankov, s katerimi je prispevala k izboljšanju razmer na področju zdravstvene nege. Za svoje delo pri oskrbi ranjencev v krimski vojni je prejela državno priznanje. Bila je zagovornica tega, da spada kakovostna oskrba pacientov med temeljne človekove pravice.

Vse življenje je dajala nove in nove pobude za zdravstvene reforme

V njenem imenu je bil ustanovljen tudi poseben sklad, katerega namen je bil zbirati sredstva za usposabljanje medicinskih sester, Herbert pa je bil imenovan za predsednika tega sklada. Florence je postala tudi prva ženska, ki je prejela odlikovanje Order of Merit, dobila pa je tudi častno svobodo mesta London. Bila je tudi ena od ustanoviteljic Ženskega medicinskega kolidža v Londonu.

Svojemu delu se je brez postanka predano posvečala vse življenje in dajala vedno nove in nove pobude za zdravstvene reforme. Umrla je 13. avgusta 1910 v Italiji na svojem domu v starosti 90 let. pokopali so jo na pokopališču pri cerkvi Sv. Margerite v Londonu, njen rojstni datum pa je od leta 1974 uradno razglašen kot mednarodni dan medicinskih sester.

Nekaj njenih odmevnih citatov

»Kot medicinske sestre se nikoli ne smemo imeti za vsevedne. Učiti se moramo celo življenje.«

»Moj uspeh je posledica tega, da nikoli nisem imela ali sprejela izgovorov.«

»Raje desetkrat umri na splavu, ki bi te lahko popeljal v nov svet, kot da brezdelno stojiš na obali.«

»Pomembno je, da je za bolne na razpolago najboljše.«

»Sicer drži, da se nebeško kraljestvo nahaja znotraj nas, toda ustvariti ga moramo tudi zunaj, saj smo nagnjeni k temu, da delujemo glede na naše okoliščine.«

»Kako malo lahko naredimo, če delujemo iz strahu.«

»Narava je tista, ki zdravi. Poslanstvo zdravstvene nege je spraviti pacienta v najbolj optimalno stanje, da lahko narava deluje nanj.«

»Najpomembnejša praktična lekcija, ki jo lahko damo medicinskim sestram, je, da jih naučimo, kaj morajo opazovati.«

»Živi življenje, dokler ga imaš. Življenje je čudovito darilo.«

»Če medicinska sestra noče narediti nečesa za svojega pacienta, ker 'to ni njeno delo', bi ji odgovorila, da zdravstvena nega ni njeno resnično poslanstvo.«

»Vsi govorijo, da se nečesa ne da storiti, dokler ne pride nekdo, ki to stori.«