Burno življenje in tragična smrt cesarice Sisi: tašča je kruto posegala v njeno zasebnost

Elizabeta Bavarska, ki se je je prijel ljubkovalni vzdevek Sisi, velja za eno najbolj znanih in priljubljenih predstavnic Habsburžanov. Bila je avstrijska cesarica, kasneje pa je bila okronana še za madžarsko kraljico.

Ljudje so jo občudovali zaradi njene izjemne lepote, v katero je tudi sama vlagala veliko časa in truda, ter zaradi svobodomiselne narave, saj ji ujetost v toge protokole cesarstva nikoli ni bila preveč po godu. Pred nadzorom in strogimi pravili se je zatekala v nenehna potovanja, samoto, jahanje in pisanje poezije. Njen mož Franc Jožef I jo je oboževal, vendar pa sta kot par - zaradi njegovih neštetih obveznosti in njenih dolgih potovanj - večino časa živel vsak na svojem koncu Evrope.

PREBERITE ŠE -> Fascinantno življenje prvega modnega oblikovalca (oblačil je tudi cesarico Sissi)

Že v otroštvu je pisala poezijo

Elizabeta Bavarska se je rodila 24. decembra 1837 v Munchnu kot četrti otrok Maksimilijana Bavarskega in princese Ludovike Bavarske ter bila kot otrok deležna relativno svobodne vzgoje. Bila je živahna deklica, ki je svojim varuškam in učiteljem pogosto povzročala preglavice. Čas je rada preživljala v naravi, z očetom je večkrat odšla na lov, učila pa se je tudi jahanja.

Že kot najstnica je zelo rada tudi pisala. Čustva, ki jih je doživljala ob prvih simpatijah in zaljubljenostih, je skrbno zapisovala v svoj dnevnik v obliki poezije. Pisanje pesmi je bila njena priljubljena dejavnost vse njeno življenje. Če je bila njena poezija v času odraščanja bolj otroška in vezana na ljubezenske teme, je v odrasli dobi postajala vse bolj resna in žalostna.

Franc Jožef se je na prvi pogled zaljubil v Sisi

Usodni dogodek, ki je vplival na njeno nadaljnje življenje, se je zgodil, ko je bila stara rosnih 15 let. Tedaj se je skupaj z mamo in 17-letno sestro Heleno odpravila v avstrijsko mestece Bad Ischl, kjer naj bi Helena spoznala bratranca in svojega bodočega zaročenca Franca Jožefa, ki je tedaj štel 23 let. Tak je bil namreč dogovor med Ludoviko in njegovo mamo Zofijo.

Vendar pa se tistega dne situacija ni odvijala skladno z njunim pričakovanjem. Francu Jožefu namreč Helena, resna punca lepih manir, ni bila preveč po godu, se je pa zato na prvi pogled zaljubil v njeno mlajšo sestro Elizabeto, ki je bila bolj ljubka in neodvisna. Kljub temu da njej njegova mama Zofija ni bila naklonjena, pa jo je Franc Jožef že dva dni kasneje prosil za roko. Kljub temu da je bila simpatija obojestranska in je Sisi privolila v poroko, pa jo je že tedaj nekoliko odvračala njegova funkcija cesarja.

Tašča je posegala v njeno zasebnost in jo ves čas nadzirala

Dogovor je bil tako sklenjen in poroka je bila načrtovana osem mesecev po njunem srečanju. V tem času je imela Sisi veliko dela, saj se je morala naučiti številnih protokolov, manir in navad, ki so veljali na dunajskem dvoru. 24. aprila 1854 je potekal obred, na katerem je Sisi kot nevesta javnost prevzela s svojo lepoto. Namesto da bi si par po poroki vzel nekaj časa zase, so Franca Jožefa že tedaj čakale številne službene obveznosti, Elizabeta pa je bila večino časa sama ali s taščo, katere družba ji nikoli ni bila preveč všeč, saj je ta skrbno bdela nad njenim obnašanjem in vsako njeno potezo.

V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Rudolf, Gizela, Marija Valerija in Zofija, ki pa je umrla že pri rosnih dveh letih. Sisi je imela zelo rada svobodo, zato ji je nadzor, ki ga je nad njo izvajala tašča, grenil dneve. Franc Jožef se je sicer večkrat zavzel za svojo ženo in je želel ugoditi njenim željam, vendar pa so bili njegovi poskusi zaradi njegove nenehne odsotnosti in okupacije z delom pogosto neuspešni. Sisi s svojimi otroki ni preživela veliko časa, saj je tudi kar se tiče vzgoje Zofija želela vajeti vzeti v svoje roke. Elizabeta je bila zaradi tega pogosto melanholična in depresivna.

Na potovanja je odhajala z lastnim vlakom v spremstvu 60 ljudi

Pritiski s strani tašče so se še okrepili, ko je Sisi prevzela novo funkcijo in bila leta 1867 okronana za madžarsko kraljico. Elizabeta je tako vse bolj iskala priložnosti, da bi na dvoru preživela čim manj časa. Bežala je iz Hofburga in Schonbrunna, ki sta veljala za njeno domovanje, in zahajala v različna evropska zdravilišča na večtedenska potovanja. 

Na potovanja se je pogosto odpravila s svojim lastnim vlakom, pri čemer jo je spremljalo 60 ljudi. Temu je sledil še poseben tovorni vlak, na katerem je bila varno shranjena njena prtljaga. V veliko veselje ji je bilo tudi jahanje in v tistem času je celo veljala za eno najboljših jahačic v Evropi. Bila je tudi velika ljubiteljica morja, zaradi česar si je dala na ramo vtetovirati sidro. Na plovbo se je rade volje podala tudi v najhujših nevihtah.

PREBERITE ŠE -> Izjemno življenje Slovenke, ki je ustanovila Ciciban in Bralno značko

Za nego las, segajočih do gležnjev, porabila tri ure dnevno

Sisi je svojemu videzu posvetila veliko časa. Oboževala je svoje dolge lase in se na vse pretege trudila ohraniti svojo pretirano vitko postavo. Nikoli namreč ni tehtala več kot 50 kilogramov, včasih pa je imela zgolj 43 kilogramov. Kljub temu da se v tistih časih o tem še ni toliko govorilo, je po vsej verjetnosti trpela za anoreksijo. Ves čas je spremljala svojo težko, držala se je strogih diet in veliko časa posvetila vadbi.

Pogosto je živela samo od pomaranč in mleka. V njenih palačah so bili nameščeni številni telovadni rekviziti. Nosila je steznike, ki so še poudarili njeno pretirano vitko postavo. Njeni lasje so segali do gležnjev. Za njihovo urejanje in negovanje je vsak dan porabila kar tri ure. Vsake dva do tri tedne si je privoščila tudi poseben ritual, pri čemer je nanje nanesla mešanico iz jajc in konjaka. V javnosti je imela lase običajno spete.

Po 40. letu je svoj obraz skrivala pred javnostjo

Sisi je imela na svoji funkciji pogosto zelo liberalne ideje. Prizadevala si je revnim zagotoviti boljše življenje, kar je še prispevalo k njeni priljubljenosti med Avstrijci. V času, ko se je avstrijsko cesarstvo preoblikovalo v Avstro-Ogrsko, je bila naklonjena avtonomiji Madžarov, zato so jo imeli tudi ti zelo radi.

Leta 1870 se je odločila umakniti iz javnega življenja in si – kolikor je bilo to mogoče – prizadevala za večjo zasebnost. Njena zadnja fotografija je bila posneta, ko je bila stara 30 let, zadnjič pa so jo naslikali pri njenih 40 letih. Kasneje temu ni bila več naklonjena. Javnosti je želela ostati v spominu po svoji mladostni podobi, zato je svoj obraz kasneje zakrivala s tančico, pahljačo ali dežnikom. Tako so ga lahko videli le njeni bližnji in sobarice.

Našla je ljubico za svojega moža

Elizabeta svojemu možu ni bila toliko na voljo, kot bi si sam želel, zaradi česar je imela slabo vest. Tako ga je sama spoznala z drugo žensko in celo spodbujala njuno zvezo. Franc Jožef je sicer sprejel ponujeno priložnost, vendar je ob tem vseeno pogrešal svojo ljubljeno ženo.

Sisi, ki je veljala za individualistko in visoko izobraženo žensko, je bila od svojega moža ločena tudi po več mesecev skupaj. V nekem obdobju se je navdušila nad grškim Krfom in tam preživela kar nekaj časa. Navduševali so jo njegovo podnebje, možnosti za dolge pohode in obmorski zrak. Z veseljem je tudi preučevala grško literaturo.

Sinovega samomora ni nikoli prebolela

Leta 1889 je prišlo do tragičnega dogodka, ki ga ni nikoli povsem prebolela – njen sin Rudolf si je pri svojih 30 letih vzel življenje. Zaradi tega je bila tudi v kasnejših letih pogosto depresivna, velikokrat pa je izrazila tudi željo, da bi rada umrla tudi sama. Opustila je športne dejavnosti, oblačiti se je začela v črna oblačila, prenehala pa je tudi s pisanjem poezije. Smrt edinega sina, ki je bil hkrati tudi prestolonaslednik, je bila izjemno težka preizkušnja tudi za Franca Jožefa.

Na dan 10. septembra 1898 se je Sisi pripravljala na vkrcanje na ladjo, da bi se podala na plovbo po Ženevskem jezeru. Tedaj je do nje prišel mladi italijanski anarhist Luigi Lucheni, jo zbil na tla in ji v srce zaril nabrušeno pilo. Elizabeta, ki jo je dogodek tako presenetil, da se sploh ni zavedala, kaj se je zgodilo, se je zravnala in nadaljevala svojo pot, vendar pa se je zaradi hudih poškodb že na krovu zgrudila.

PREBERITE ŠE -> Maya Angelou: Zaradi hude travme pet let ni spregovorila niti besede

Pri 60 letih je bila žrtev atentata

Ko jo je malo za tem pregledal zdravnik, je ugotovil, da ji ni več pomoči. Sisi se je vmes za kratek čas zbudila iz nezavesti. Njene zadnje besede so bile: »Kaj se je sploh zgodilo?«, nato pa je nekaj minut kasneje - pri svojih 60 letih - preminula.

Razlage, zakaj je atentator napadel njo, so različne. Po neki teoriji naj bi zgolj izpolnil naročilo s strani ljudi, ki so želeli škodovati Francu Jožefu, saj so vedeli, da bo smrt njegove žene hud udarec zanj. Njuna hči Marija Valerija naj bi kmalu po njeni smrti o dogodku dejala: »Pa se je zgodilo tako, kot si je vedno želela – hitro, neboleče in brez zdravniške pomoči.« Lucheni se je 12 let po Sisijini smrti obesil v zaporniški celici.

Elizabetina želja je bila, da bi bila pokopana na otoku Krf, vendar pa ta ni bila izpolnjena. Njeni posmrtni ostanki ležijo v družinski grobnici na glavnem dunajskem pokopališču. O Sisi, ki je veljala za eno najlepših žensk svojega obdobja, so bile napisane tudi knjige, posneti filmi in druga umetniška dela.