Izjemno življenje Slovenke, ki je bila zaupnica jugoslovanske kraljice
Prepoznavna je bila predvsem kot žena znanega pisatelja in župana Ivana Tavčarja, vendar pa je bila poleg tega tudi političarka, dobrotnica in organizatorka. Ljudje, ki so bili v stiku s Franjo Tavčar, pravijo, da je bila dostojanstvena in plemenita po srcu. Bila je precej zgovorna, v življenju pa je delovala skladno s svojimi načeli. Znala se je približati preprostemu človeku in za vsakogar najti toplo besedo. Bila je zelo delovna in je z veseljem pomagala drugim, kolikor je bilo v njeni moči. Odločno si je utirala svojo pot in ni dopustila, da bi jo pri tem kdorkoli ustavil.
Že zgodaj ostala brez staršev, zato sta zanjo skrbela teta in stric
Franja Tavčar se je rodila 8. februarja 1868 v Ljubljani, njen dekliški priimek pa je bil Košenini. Njeni mami je bilo ime Frančiška, očetu pa Gustav. Po poklicu je bil nadtelegrafist. Franja je že v otroštvu izgubila oba starša, zato sta jo kasneje vzgajala mamin brat Rajko in sestra Josipina. Tavčarjeva je obiskovala nemško meščansko uršulinsko šolo. S teto je pogosto zahajala na dobrodelne prireditve, ki so jih organizirali v tamkajšnji čitalnici.
Ko je nekoliko odrasla, je zanimanje zanjo pokazal marsikateri moški. Za njo so radi pogledovali tudi zato, ker so vedeli, da gre za bogato dedinjo. Z Ivanom Tavčarjem sta se spoznala na neki veselici, kjer ji je dvoril. Tam je potekala tudi nekakšna licitacija in Tavčar je za oleandrov cvet, ki ga je imela Franja v laseh, ponudil 20 goldinarjev. Za tiste čase je bil ta znesek kar velik. Ivan je bil Franji sicer všeč, vendar je imela v zvezi z njim določene pomisleke. Zdel se ji je nekoliko prestar, poleg tega pa jo je skrbelo, da hoče biti z njo zgolj zaradi njenega premoženja. Zaradi določenih njegovih gest se ji je zdelo, da je morda nekoliko grob.
Tavčar jo je zasnubil kar v pisni obliki
Na koncu se je njuna ljubezenska zgodba le odvila v pravo smer. Tavčar je Franjo zasnubil, vendar se je tega lotil kar preko pisma. Franja je privolila in nato sta se leta 1887 poročila. Poroka je Tavčarju prinesla ugled in veliko premoženja. Z njim jima je kupil dvonadstropno palačo ob Ljubljanici. Tam sta si uredila domovanje. Veliko časa pa sta preživela tudi na Visokem, od koder je prihajal Tavčar. V zakonu se jima je rodilo pet otrok; štirje sinovi in ena hči.
Tavčarjeva je bila sicer ena najbolj vplivnih žensk v tedanjem slovenskem političnem svetu. Bila je aktivna članica Narodno napredne stranke (NNS) in predsednica prve mestne ženske podružnice Družbe Sv. Cirila in Metoda. Bila je ena od ustanoviteljic Splošnega slovenskega ženskega društva, nato pa je bila več let tudi njegova predsednica. Ko je Ljubljano leta 1895 zajel potres, je Franja za otroke pripravljala hrano.
PREBERITE ŠE --> Neverjetna zgodba prve slovenske hotelirke, na Bledu je skrivala Jude
Častna dvorna dama jugoslovanske kraljice
Tavčarjeva je bila leta 1917 tudi ena izmed pobudnic pri zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Od leta 1918 do leta 1923, ko je ta umrl, je večino svojega časa posvetila skrbi za svojega bolehnega moža, s katerim sta tedaj bivala na Visokem. Tudi zaloge denarja so v tistem obdobju že nekoliko skopnele. Leta 1925 je Franja dobila novo funkcijo; postala je častna dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karađorđević, kar pomeni, da je bila njena spremljevalka in zaupnica.
PREBERITE ŠE --> Princesa Jelisaveta Karađorđević: Tolikokrat sem se selila, da ne vem, kje sem doma
Tavčarjeva je bila tudi članica številnih narodnih, kulturnih in dobrodelnih društev. Finančno in moralno je podpirala nekatere naše umetnike, kot so Ivan Cankar, Dragotin Kette in Ivana Kobilca. Leta 1928 je prejela naziv častne meščanke Ljubljane. S tem je postala prva ženska, ki je dobila to priznanje in hkrati edina, ki ga je dobila v času pred drugo svetovno vojno. Umrla je 8. aprila 1938 v Ljubljani, pokopana pa je bila v družinski grobnici Tavčarjevih na Visokem.
