Izjemno življenje Američanke, ki je ženskam izborila pravico do kontracepcije

Američanka Margaret Sanger je svoje življenje posvetila prizadevanjem, da bi ženske imele pravico do uporabe kontracepcije, s čimer bi se lahko same odločale, če želijo postati mame ali ne. Izumila je izraz 'kontracepcija', po njeni zaslugi pa je bila odprta prva klinika za kontracepcijo v ZDA. Tudi zaradi njenih prizadevanj smo leta 1960 dočakali uvedbo sodobne kontracepcijske tabletke.

Sangerjeva je trdila, da je pri zagotavljanju enakopravnosti žensk pomembno tudi to, da se jim omogoči dostop do kontracepcije. V tistem času so bili splavi nezakoniti, zato so se ženske, ki niso želele postati mame, posluževale različnih metod za sprožitev splava, s čimer so včasih ogrozile lastno življenje. Številni porodi so ženske tudi izčrpali, zato je dostop do kontracepcije obenem pomenil izboljšanje zdravstvenega stanja žensk in znižanje stopnje revščine.

PREBERITE ŠE -> Življenje Duše Počkaj, ene naših največjih igralk: Na odru je doživela srčni infarkt

Njena mama, ki je na svet spravila 11 otrok, je zgodaj umrla

Margaret Sanger je bila rojena 14. septembra 1879 v New Yorku. Njen oče Michael Hennessey Higgins je bil po poklicu kamnosek, vendar ni imel stalnega dela, poleg tega pa se je pogosto vdajal alkoholu, zato se je družina soočala z revščino. Njeni mami je bilo ime Anne Purcell Higgins, poleg Margaret pa je bilo v družini še 10 otrok. Anne je imela za sabo tudi nekaj spontanih splavov in ker je relativno mlada umrla, je bila Margaret prepričana, da je to tudi posledica številnih nosečnosti in rojstev, ki so izčrpali njeno telo.

Sangerjeva je obiskovala univerzo Claverack, kasneje pa je vpisala študij zdravstvene nege v bolnišnici White Plains in ga tudi uspešno zaključila. Leta 1902 se je poročila z arhitektom Williamom Sangerjem, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci. Družina se je leta 1910 preselila na Manhattan v New Yorku, tam pa se je Sangerjeva pridružila tamkajšnjemu Ženskemu odboru socialistične stranke in sodelovala pri protestih.

Dve leti po selitvi je začela Sangerjeva pripravljati kolumno z naslovom Kaj bi moralo vedeti vsako dekle?, ki je bila objavljena v časopisu, v eni od revnih sosesk pa je hkrati opravljala delo medicinske sestre. V sklopu svojega dela se je srečevala z ženskami, ki so si želele prekiniti nosečnost, in videla je, kako so trpele, ker legalne možnosti za to niso imele. V vlogi patronažne sestre je na domovih obiskovala tudi družine revnih priseljencev. V družinah z velikim številom otrok se je revščina le še poglabljala, pri ženskah pa je bilo zaradi številnih nosečnosti in splavov iz obupa pogosto okrnjeno tudi zdravje.

Pred petletno zaporno kaznijo pobegnila v Anglijo

Zaradi vseh teh izkušenj se je v Sangerjevi krepilo prepričanje, da bi morale ženske imeti na razpolago ustrezno kontracepcijo, ki bi jim omogočala, da bi se same odločale, ali bodo zanosile ali ne. Verjela je, da bi to doprineslo tudi k znižanju stopnje revščine. Dva njena znana citata, vezana na to tematiko, sta: »Nobena ženska zase ne more reči, da je svobodna, če se ne more odločiti, ali bo ali ne bo mama.« in »Vsak otrok bi moral biti zaželen.«

Leta 1914 je izšla njena publikacija Ženska upornica, v kateri je zagovarjala pravico žensk do kontracepcije, zaradi česar pa se je znašla v težavah. V tistih časih je bilo namreč pošiljanje informacij o kontracepciji preko pošte skladno s Comstockovimi zakoni smatrano kot kaznivo. Sangerjevi je bila posledično odrejena petletna zaporna kazen, a je Margeret, pred njo pobegnila v Angllijo. Tam se je priključila ženskemu gibanju, posvetila pa se je tudi raziskovanju različnih metod kontracepcije, med katerimi je bila tudi diafragma. To kontracepcijsko sredstvo je naknadno pritihotapila v ZDA, kamor se je vrnila leta 1915, ko so bile obtožbe zoper njo umaknjene.

V tistem obdobju se je ločila od prvega moža, nato pa se je spustila v afero s psihologom Havelockom Ellisom, kasneje pa še s pisateljem H. G. Wellsom. Čez približno deset let je ponovno skočila v zakon; tokrat z naftnim poslovnežem Jamesom Noahom H. Sleejem, ki ji je nudil finančno podporo pri njenih prizadevanjih na področju zagotavljanja ženskih pravic do kontracepcije. 

PREBERITE ŠE -> Burno življenje in tragična smrt cesarice Sisi: tašča je kruto posegala v njeno zasebnost

Prostemu dostopu kontracepcije so se katoliška cerkev in zdravniki sprva upirali

Leta 1916 je prišlo do pomembne zgodovinske prelomnice, saj je bila po Margaretini zaslugi odprta prva klinika za kontracepcijo v ZDA. Občutki zmagoslavja pa niso trajali dolgo, saj je bila Sangerjeva skupaj z nekaterimi zaposlenimi devet dni po odprtju klinike aretirana. Obtožena je bila širjenja informacij o kontracepciji in nameščanja diafragem ženskam, zaradi česar je morala v zapor za 30 dni.

Dogodek je pritegnil obsežno medijsko pozornost, Sangerjeva pa je posledično na svojo stran pridobila večje število premožnih podpornikov, kar ji je na dolgi rok prišlo zelo prav. Kasneje je bila oproščena. Kljub temu da po tistem kontracepcija še vedno ni bila legalizirana, pa je Sangerjeva s svojim delovanjem dosegla, da je bil v zakonodajo dodan odstavek, da se ženskam kontracepcijo lahko izjemoma odobri, če so posredi zdravstveni razlogi.

Sangerjeva je leta 1917 izdala publikacijo Birth Control Review, leta 1921 pa je ustanovila Ameriško zvezo za nadzor nad rojstvi, ki je predhodnica današnje Ameriške zveze za načrtovano starševstvo. Kot njena predsednica je delovala vse do leta 1928. Nato je ustanovila še nacionalni odbor za zvezno zakonodajo za nadzor rojstev, katerega cilj je bil doseči, da bi zdravniki ženskam prosto delili kontracepcijska sredstva. Tej ideji so se katoliška cerkev in zdravniki sprva upirali, deset let kasneje pa je sodišče v ZDA izdalo dovoljenje za uvoz sredstev za kontracepcijo v državo.

V spomin na njena prizadevanja so nekatere klinike imenovane po njej

Sangerjeva se je nato za nekaj časa umaknila iz središča pozornosti in si življenje ustvarila v Arizoni, vendar pa se je kmalu znova posvetila svojemu poslanstvu, pri čemer se je začela ukvarjati z vprašanjem kontracepcije v evropskih in azijskih državah. Leta 1965 je dočakala pomemben mejnik, saj je vrhovno sodišče sprejelo možnost nadzora rojstev za poročene pare.

Življenjska pot Sangerjeve se je končala 6. septembra 1966. Umrla je v domu za ostarele le nekaj dni preden bi dopolnila 86 let. V spomin na njen trud, ki ga je vložila v prizadevanja, da bi ženskam omogočila pravico do kontracepcije, so nekatere ameriške zdravstvene klinike za ženske poimenovali po njej.