Božanska Sarah: Hči francoske prostitutke, ki je postala najbolj slavna igralka na svetu
Sarah Bernhardt velja za največjo francosko igralko poznega 19. stoletja, po prepričanju nekaterih pa je celo najbolj slavna igralka v svetovni zgodovini. Kljub temu da začetki njene igralske kariere niso bili najbolj obetavni – za svoje nastope je namreč dobivala tudi številne negativne kritike, zaradi česar je na neki točki nameravala vse skupaj pustiti – se je po nekaj letih delovanja v tem poklicu uveljavila kot zelo uspešna igralka.
Nadeli so ji vzdevek 'božanska Sarah'. Zaradi svoje razburkane osebnosti je bila tudi kot slavna in bogata s strani javnosti ves čas deležna tako navdušenja kot neodobravanja. Ni pa nastopila zgolj na odrskih deskah. Zaigrala je tudi v nekaterih pionirskih filmskih posnetkih. V tistem času je bila namreč filmska industrija še v zametkih.
PREBERITE ŠE -> Neverjetna življenjska zgodba Louisa Vuittona, pri 13 pobegnil od doma in prepešačil Francijo
Njena mama se je kot kurtizana povezovala z vplivnimi moškimi
Rojena je bila 22. oktobra 1844 v Parizu kot Sara-Marie-Henriette Rosine Bernardt. Njena mama je bila Julie Bernardt, po rodu Nizozemka. Nikoli se ni poročila. Bila je ena najbolj slavnih pariških kurtizan, ki se je v svoji vlogi povezovala z aristokrati, vojaškimi osebnostmi z visokimi čini, vplivnimi politiki in bogatimi bankirji. Kurtizana je bila v tistih časih ženska, ki je moškim iz višjih slojev v zameno za denar ponujala različne usluge, ki so obsegale spremstvo, pogovor, družbo in spolne usluge.
Sarah svojega očeta ni nikoli poznala, saj sta bila z njeno mamo zgolj v kratkotrajnem razmerju. O njem se ve le to, da je bil po rodu prav tako Nizozemec. Sarahin ded je bil Moritz Bernardt, judovski trgovec, ki je živel v Amsterdamu. Julie zaradi drugih obveznosti za svojo hčer ni imela prav veliko časa, zato je zanjo večinoma skrbela varuška.
V mladih letih si je želela postati nuna
Ko je bila Sarah stara sedem let, je bila poslana v internat, kjer pa se je začel kazati njen uporniški značaj. Pri 10 letih je bila vpisana na samostansko šolo na pariškem obrobju Versaillesa, vendar je bila zaradi slabega vedenja iz nje kar trikrat izključena. V tistem času si je želela postati nuna, zato je dajala vse od sebe, da bi izboljšala svoje vedenje in dosegla zastavljen cilj. V nekem obdobju se je odločila za spremembo imena. Svojemu imenu in priimku je dodala črko H, s čimer se je preimenovala v Sarah Bernhardt.
Njeni mami je bil določeno obdobje zelo naklonjen vojvoda in polbrat francoskega cesarja Napoleona III. Charles de Morny, ki je bil zelo vpliven moški. Skupaj sta preživela veliko časa, posledično pa je razvil nekakšno očetovsko naklonjenost do Sarah. Ko mu je povedala, da si želi postati nuna, jo je nameraval odvrniti od te ideje. Izvedel je, da je nekajkrat nastopila tudi na šolskih gledaliških predstavah, zato ji je namignil, da bi bilo morda bolje, če bi se preizkusila kot igralka.
Mamin ljubimec ji je omogočil zaposlitev v francoskem narodnem gledališču
Odločil se je, da ji bo pomagal pri doseganju tega cilja. Tako ji je na začetku leta 1860 na podlagi svojega vpliva priskrbel mesto na pariškem konservatoriju, šoli igre, ki je bila financirana s strani francoske vlade. Vendar pa se Sarah ni izkazala kot posebej uspešna študentka. Dve leti kasneje se je odločila prekiniti s študijem.
Na tej točki ji je na pomoč ponovno priskočil de Morny in prepričal vodstvo francoskega narodnega gledališča, da so jo vzeli pod svoje okrilje. Tudi tokrat se ni posebej izkazala. Vodstvo z njenim delom ni bilo preveč zadovoljno, poleg tega pa se je enkrat zapletla v pretep z eno od tamkajšnjih igralk. Tako je gledališče po enem letu od sklenitve pogodbe prekinilo sodelovanje z njo.
Ko se je že skoraj poslovila od odrskih desk, je prišlo do pomembnega preobrata
Ko je ostala brez redne zaposlitve, je bila Sarah primorana sprejemati stranske vloge v manj pomembnih pariških gledališčih. Na tak način je živela naslednja tri leta, pri tem pa ji je po glavi čedalje bolj rojila misel, da bi bilo morda bolje, če bi se za vedno poslovila od odrskih desk.
Vendar je kmalu po tem prišlo do usodnega preobrata; leta 1866 so ji namreč ponudili možnost, da se pridruži gledališkemu ansamblu Odeon na levem bregu Sene, kjer je delala še nadaljnjih šest let, v tem času pa se je uveljavila kot odlična igralka.
Ker se je naenkrat začel širiti dober glas o njej, so jo leta 1872 poklicali iz francoskega narodnega gledališča in jo povabili, da se ponovno zaposli pri njih. Ponudbi se je odzvala in tam zaslovela kot odlična igralka. Njeni uspehi so se kar vrstili, kritiki pa so bili vidno navdušeni nad njo.
PREBERITE ŠE -> Bridko in tragično življenje naše izjemne igralke in pesnice Mile Kačič
Ustanovila je svoje lastno gledališče
Leta 1879 je nastopila v nekem londonskem gledališču, kjer jo je publika zelo lepo sprejela. To jo je spodbudilo k temu, da je zapustila francosko narodno gledališče, ustanovila svojo gledališko družbo in se podala na mednarodne turneje. Kjerkoli se je pojavila, je bila s strani gledalcev deležna navdušenja.
Naposled se je leta 1881 vrnila nazaj v Pariz, kjer je želela nadaljevati s svojo igralsko kariero, vendar pa je zaznala, da ji publika ni bila več tako naklonjena kot nekoč. Kasneje je ugotovila, da so jo v času njene odsotnosti začeli obrekovati, ker je toliko časa preživela v tujini, saj so ji bili na nek način nevoščljivi.
Kmalu za tem je ustanovila svoje lastno gledališče in ga poimenovala Theatre Sarah Bernhardt. Njena igralska kariera je bila tako zopet v polnem zagonu, med občinstvom pa je bila ponovno zelo priljubljena. Leto 1915 je bilo zanjo zelo težko, saj so ji morali zaradi nezgode, ki se ji je pripetila pred leti, amputirati desno nogo. To pa je ni odvrnilo od nastopanja. Na odrskih deskah je še naprej blestela in tam ostala do leta 1922, torej skoraj do smrti.
Poročena je bila z grškim oficirjem, imela pa je tudi enega sina
Bernhardtova je imela nekoliko nenavadno osebnost. Izstopala je tudi po tem, da je imela za hišne ljubljenčke eksotične živali, kot so levi in tigri. Leta 1882 se je poročila z nekim grškim oficirjem, vendar pa je bil njun zakon kratkotrajne narave. Zaradi velikih razlik med njunima karakterjema je ta trajal le leto dni. Vseeno sta tudi po prekinitvi razmerja uradno ostala poročena, saj je bila Sarah stroga rimokatoličanka, cerkvene poroke pa ni bilo možno kar tako razdreti.
Imela je tudi sina Mauricea, ki ga je rodila leta 1863, bil pa je sin belgijskega plemiča, s katerim je bila Bernhardtova v kratkem razmerju. Sarah je dočakala 79 let, umrla pa je 26. marca v Parizu. Žalne slovesnosti se je udeležilo več kot pol milijona ljudi.
Njeni odmevni citati
»Kakšno bi bilo življenje brez umetnosti? Kakšna je korist od življenja, če je to sestavljeno samo iz zadovoljevanja osnovnih potreb, kot so jesti, piti in spati? Vse to ni nič brez šarma umetnosti.«
»Obožujem Chicago, saj je ta utrip Amerike.«
»Trajnega uspeha ni mogoče doseči brez nenehnega intelektualnega dela, ki je navdihnjeno z ideali.«
»Pogosto so me spraševali, zakaj tako rada igram moške vloge. Pravzaprav ne gre za to, da bi me pritegnile vloge same, temveč me moški možgani.«
»Moje življenje je bila bitka. Bitka, da grem po svoji poti, ko sem čutila, da je ta tista prava.«
»Življenje je kratko; tudi za tiste, ki dočakajo visoko starost. Živeti moramo za tiste redke ljudi, ki nas poznajo in cenijo, nas sodijo in nam odpuščajo, ter do katerih čutimo naklonjenost.«
»Tvoje besede so moja hrana, tvoj dih je moje vino. Ti mi pomeniš vse.«
»Svojo svobodo gibanja, lahkotnost koraka, prožnost in gibčnost svojega telesa pripisujem temu, da sem se znebila korzeta, saj igralka ne bi smela nositi ničesar, kar bi jo lahko oviralo pri gibanju.«
»Sovraštvo bi morali prihraniti le za redke trenutke, ker je sicer preveč utrudljivo. Do večine stvari bi morali ostati ravnodušni, pogosto bi morali odpuščati in nikoli pozabiti.«
