Bogata dedinja Franja (žena Ivana Tavčarja): Njeno življenje se bere kot neverjetni roman
Ne samo, da je v zakon s Tavčarjem Franja, rojena Košenini, prinesla ogromno premoženje, ki je pisatelju, politiku in odvetniku pomagalo, da je povzdignil svojo kariero, bogata dedinja je premogla tudi veliko srce, ki jo je skupaj s privzgojeno narodnozavednostjo gnalo, da je postala radodarna dobrotnica bolnih in revnih ter zavzeta podpornica številnih družbenih (in predvsem ženskih) gibanj.
Življenje Franje Tavčar se bere kot neverjetni roman. Rodila se je 8. februarja 1868 v Ljubljani in že zgodaj izgubila oba starša ter osirotela. K sreči so jo k sebi vzeli premožni strici in tete, ki so v njej prebudili občutek za slovensko kulturo. Kljub nemškim vplivom, ki so bili tedaj prisotni, je požirala slovensko literaturo, obiskovala slovenske gledališke predstave in narodne prireditve.
Omrežila 17 let starejšega
Eden izmed slovenskih avtorjev, ki jih je v mladosti še posebej oboževala, je bil Ivan Tavčar. Močno si ga je želela spoznati in želja se ji je uresničila leta 1883, dan po tem, ko so jo komaj 15-letno predstavili cesarju Francu Jožefu (v 19. stoletju je namreč še veljala navada, da se mlada dekleta iz visoke družbe ob vstopu v javno življenje morajo najprej predstaviti na kraljevem dvoru).
Viri pravijo, da se je takrat 32-letni Tavčar takoj zaljubil v mladenko in ji začel dvoriti, čeprav je bila od njega mlajša skoraj 17 let. Pošiljal ji je šopke, poizvedoval pri njeni šivilji, kakšne barve obleko bo nosila na plesih, da si je lahko po njej uskladil svojo opravo, ter ji pošiljal številna pisma. To je trajalo nekaj let, dokler je leta 1886 ni tudi uradno zasnubil, prav tako preko pisma. Poročila sta se, ko je bilo Franji 19 let, in sicer 23. maja 1887 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, ter priredila veliko poročno slavje.
Cankarjev pohlep razdrl prijateljstvo
Njun zakon je bil kljub veliki starostni razliki (ki za tiste čase sicer ni bila nič nenavadnega) zelo uspešen. Nista podpirala le drug drugega in svoje družine (imela sta pet otrok), marveč sta svoj pozitivni vpliv razširila tudi na slovensko in jugoslovansko družbo.
Bila sta mecena mladih literatov in umetnikov, med drugim sta podpirala Ivana Cankarja, Josipa Murna, Jurija Šubica, Ivana Vaupotiča in Ivano Kobilco, Franja pa je skrbela tudi za Prešernovo hči Ernestino Jelovšek.
Mlade umetnike sta Tavčarjeva gostila na kosilih in jim omogočila dostop do njune bogate knjižnice, kar je eden izmed njih grdo izkoristil. Anekdota pravi, da je imel Ivan Cankar kratke prste in je iz Tavčarjeve knjižnice izmaknil vezan letnik Ljubljanskega zvona. Za Tavčarja je bilo to nesprejemljivo in tedaj se je prijateljstvo med dvema Ivanoma končalo. Franja je sicer zamero s Cankarjem sčasoma zgladila, vendar pa mu njen mož ni nikoli zares odpustil.
Prijateljevanje s Karađorđevići
Še ena pomembna prelomnica v njunem življenju je bil nakup dvorca na Visokem v Poljanski dolini leta 1893. Dvorec, ki je bil prej več stoletji v lasti Kalanove rodbine (zgodovino te rodbine je pisatelj zajel v svojem romanu Visoška kronika) in njegovo okolico sta Tavčarjeva obnovila po vzoru nemških dvorcev, med drugim sta na posestvu dala postaviti celo travnato teniško igrišče, ki še danes gosti teniške turnirje v belem, v slogu zgodovine tega aristokratskega športa.
Dvorec Visoko je postal Tavčarjeva priljubljena vikend rezidenca, na njem pa sta zakonca gostila številne prijatelje in znance iz sveta kulture, politike in gospodarstva, pa tudi dijake in študente, ki sta jih v visoki družbi gostov učila salonskih manir in aristokratskih športov, denimo kroketa, tenisa in čolnarjenja.
Med najvplivnejšimi znanci zakoncev Tavčar je bil nedvomno jugoslovanski kralj Aleksander I. Karađorđević, ki jima je ob rojstvu otrok podaril zibelko (ta je del muzejske zbirke Loškega gradu), po Ivanovi smrti leta 1923 pa je vladar svoji soprogi kraljici Mariji Karađorđević Franjo predlagal za dvorno damo.
Mariji je bila ideja všeč in tako je Franja Tavčar postala prva slovenska dvorna dama in zaupnica jugoslovanske kraljice, kar je pomenilo, da so jo večkrat poklicali v Beograd, kraljico Marijo pa je, oblečena v slovensko narodno nošo, spremljala tudi na njenem obisku v Sloveniji.
PREBERITE ŠE --> Princesa Jelisaveta Karađorđević: Tolikokrat sem se selila, da ne vem, kje sem doma
Na pogreb prišla cela Jugoslavija
Franja Tavčar je nedvomno Slovenka, ki je zaznamovala čas, v katerem je živela, o čemer priča tudi njeno slovo. Ko je 8. aprila 1938 umrla zaradi komplikacij s sladkorno boleznijo, le dva meseca po tem, ko je dopolnila 70. let, se ji je namreč prišlo poklonit toliko ljudi, da so se zaradi vencev in žalnega cvetja komaj prebili v njen ljubljanski dom, kjer je ležala na mrtvaškem odru.
Na dan njenega pogreba je po ljubljanskih ulicah potekal dolg pogrebni sprevod, ki so ga v objektiv ujeli fotografi, časopisi pa so poročali, da so bili med ljudmi, ki so se prišli poslovit od dobrotnice, pripadniki vseh slojev in stanov iz cele Jugoslavije, od dostojanstvenikov in narodnih dam, do delavcev in betežnih stark. Prav vsi, katerih življenja se je dotaknila, so Franjo želeli pospremiti na zadnjo pot do družinske grobnice na Visokem.
Več o tem, kako je ta izjemna Slovenka na prehodu iz 19. v 20. stoletje zaznamovala našo družbo, si lahko preberete TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
