Neverjetna zgodba Slovenke, ki je prva na svetu izdelala gumi bombone
Josipina Šumi se je rodila 23. februarja 1841 kot Josipina Avbelj staršema Jerneju Bartolomeju Avblju in Johani Ivani Avbelj na samotni kmetiji nad Blagovico pri Lukovici.
Družina jo je že mlado poslala živet v prestolnico k teti Mariji, mamini sestri, ki je bila poročena s krčmarjem gostilne Figovec v Ljubljani. Tam se je Josipina naučila kuhati in nato nekaj časa delala tudi na gradu Bistra, dokler ni odšla v Budimpešto, kjer se je preživljala kot varuška.
V madžarski prestolnici je spoznala slaščičarja Franca Šumija (Schumija). Zaljubila sta se in se leta 1875 poročila ter se preselila v Ljubljano, kjer je Šumi leta 1876 na Gradišču (središče Ljubljane, nasproti Drame) odprl slaščičarsko delavnico, kjer sta zakonca začela izdelovati bombone, slaščice, marmelade, kompote, kakav v prahu, malinovec, sladkorne figure, velikonočna jajčka, rože za okras tort, okraske za božična drevesca in celo sladkorne kroglice za homeopatska zdravila, prodajala pa sta jih v prodajalni na Kongresnem trgu.
A zakonska sreča ni trajala dolgo, saj je bil Franc daleč od idealnega soproga. Imel je duševne težave in številne zasvojenosti ter bil celo nasilen. Josipino je varal s služkinjami, in se namesto slaščičarskega posla raje posvečal svojim hobijem. Denar je zapravljal za potovanja, kjer se je ukvarjal s teozofijo in zgodovino, Josipino pa puščal samo z obveznostmi in odgovornostmi do posla in družine.
Josipinina pravnukinja Angelika Hribar, ki je o svoji družini napisala Rodbinsko kroniko Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi, je o pradedu Francu v enem izmed nedavnih intervjujev dejala, da je bil »bolnik shizofrenik«. Povedala pa je tudi, da je njena prababica Josipina »dolgo požirala njegovo nezvestobo, enkrat jo je tudi pretepel. Varal jo je vpričo nje v njuni hiši in tudi zahteval, da pride nazaj ena od njegovih žensk. Rekel je, da je ljubezensko nor, kar je krasna definicija.«
Nič čudnega torej, da je Josipini prekipelo. Leta 1885 je vložila tožbo za razvezo, čeprav je bilo to za tiste čase nekaj nezaslišanega, le redke ženske so si drznile zahtevati ločitev, ampak so ponižno trpele in prenašale moževe muhe.
A ne Josipina, ki se je zavedala, da bo Franc uničil tako posel kot celotno družino, če ga ne bo ustavila. Ločitveni postopek je trajal tri leta, a 1888 je Josipina končno svobodneje zadihala in tudi uradno prevzela slaščičarsko delavnico, Franc pa je odpotoval v tujino, kjer je kasneje umrl.
Josipina je slaščičarski svet prehitela za tri desetletja!
Pod Josipininim vodstvom je slaščičarska obrt dobesedno zacvetela. Vizionarska ločenka, ki je leta 1893 za svoje sladke izdelke v Pragi prejela zlato medaljo oziroma diplomo, je obrtno delavnico razširila in leta 1905 odprla Tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov Josephine Schumi v Ljubljani.
Na področju Jugoslavije je bila to prva tovrstna tovarna, saj so hrvaški Kraš ustanovili šele leta 1911, srbski Štark leta 1922, manj znana makedonska slaščičarska tovarna Evropa pa je nastala leta 1909.
A ne samo v Jugoslaviji, Josipina je slaščičarsko ledino orala tudi v Evropi in svetu. Že leta 1888, takoj, ko je prevzela vodenje slaščičarske obrti po ločitvi od moža, je svojim strankam začela ponujati gumi oziroma žele bombone, ki jih do tedaj ni izdeloval nihče drug.
Nemško podjetje Haribo, ki je danes sinonim za žele bombone, je bilo ustanovljeno šele leta 1920, kar pomeni, da jih je Slovenka prehitela za več kot tri desetletja!
Josipina je bila res izjemna ženska. Imela je neverjetno moč, da se je zoperstavila preprekam, tudi če bi ji to prineslo družbeno neodobravanje. Predana je bila delu in je veliko vlagala v svoje podjetje, ki ga je iz skromne obrti spremenila v slaščičarski imperij. Njegova blagovna znamka živi še danes, v zgodovino pa se je zapisalo kot najstarejša tovarna sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije.
Kot je dejala njena pravnukinja Angelika, je Josipina »rešila tovarno Šumi in jo uspešno peljala naprej ter delala do smrti in rekla, da ne bo brez dela, umrla je tako rekoč stoje na vrtu«. Umrla je 2. maja 1917, stara 76 let. Po njeni smrti je tovarno prevzela njena prvorojenka Evgenija Šumi, poročena Hribar (njen mož je bil znani založnik in industrialec Dragotin Hribar).
TUKAJ si preberite, kako je družinsko podjetje vodila Evgenija, ki je že zelo zgodaj tragično izgubila sestro dvojčico, v zakonu s Hribarjem pa rodila kar 13 otrok.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik, berite kakovostne vsebine z izključno avtorskimi članki. Prvih 14 dni je dostop brezplačen.
