Bila je slovenska učiteljica, publicistka, defektologinja in borka za pravice žensk. Angela Vode je veljala za razgledano žensko in za intelektualko, ki je razmišljala s svojo glavo. Pri delovanju so jo vodila njena načela in v zvezi z njimi je bila neomajna. Imela je izrazit čut za sočloveka, še posebej se je zavzemala za šibkejše. Svoboda se je uvrščala visoko na lestvici njenih vrednot. Bila je visoke vzravnane postave, krasile pa so jo svetle oči. Svojo karierno pot je začela kot učiteljica; posvečala se je predvsem otrokom s posebnimi potrebami. Zavzemala se je za to, da bi ženskam zagotovila enake pravice, kot so jih imeli moški, o čemer je napisala tudi nekaj knjig. Po koncu druge svetovne vojne je bila po krivem obtožena. V zaporu je preživela šest let, tudi po izpustu pa ni okusila prave svobode, saj so ji bile odvzete številne pravice.

Bila je priznana učiteljica, svoje delo je opravljala 25 let

Življenje Angele Vode se je začelo 5. januarja 1892. Kot eden od štirih otrok se je rodila v revni delavski družini. Imela je še dve sestri in brata. Njen oče Anton Vode je bil zaposlen kot železničar, njeni mami pa je bilo ime Frančiška. Po zaključku osnovne šole je Vodetova obiskovala dekliški licej Mladika. Leta 1911 je postala učiteljica.

Žalostna usoda izjemne slovenske podjetnice: Po vojni so ji vzeli vse

Kmalu po pridobitvi izobrazbe se je zaposlila. Delala je na različnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane. V tistem času se je začela ukvarjati tudi s širjenjem protiavstrijske propagande. Ker marsikdo temu ni bil naklonjen, so jo kot učiteljico premestili v bolj oddaljene vasi. Kasneje je zbirala tudi podpise pod Majniško dekleracijo. Kasneje se je odločila nadgraditi svojo izobrazbo, zato je leta 1921 opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Kot učiteljica je bila v krogih svojih kolegov zelo priznana. To delo je opravljala kar 25 let.

Angela Vode FOTO: javna last

Bila ena prvih bork za pravice žensk na Slovenskem

Občutljiva je bila na krivice, ki so se dogajale slovenski skupnosti v okviru Avstro-Ogrske monarhije. Že pred 1. svetovno vojno se je odločila za včlanitev v gibanje Preporod, s čimer je postala simpatizerka socialdemokratov. Vodetova je bila tudi ena prvih bork za pravice žensk na Slovenskem. Tako je aktivno sodelovala v nekaterih društvih, ki so se ukvarjali s to tematiko. Med drugim je delovala tudi kot predsednica ženskega gibanja v novonastali združeni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.

O pravicah žensk je za časopise in revije napisala tudi številne strokovne članke, izdala pa je tudi nekaj tovrstnih knjig. Njena prva knjiga na to tematiko z naslovom Ženska v sedanji družbi je izšla leta 1934. Zelo odmevna je bila tudi njena knjiga Spol in usoda, pri čemer se je osredotočila na pomen enakovrednega položaja moškega in ženske v zakonu. To je s številnih strani sprožilo vale ogorčenja. V takratnih osrednjih časnikih so jo zaradi predstavljenih idej grobo napadli.

Neverjetno, a tragično življenje Alme Karlin, največje svetovne popotnice

Zbirala pomoč za ljudi, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih

Njeno delovanje v političnih sferah se je nadaljevalo. Tako se je leta 1920 vključila v Socialdemokratsko stranko, dve leti kasneje pa je sodelovala pri ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in bila aktivna tudi v njenih okvirjih. Javno je obsodila Pakt o nenapadanju, ki sta ga sklenila Hitler in Stalin. To je bilo pogumno dejanje, ki pa v takratni družbi ni bilo najbolje sprejeto, saj je veljalo, da se Stalina ni smelo grajati. Posledično je bila leta 1939 izključena iz Komunistične partije Slovenije.

Za šibkejše se je zavzemala tudi v času druge svetovne vojne. Zbirala je namreč pomoč za ljudi, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih. Kasneje je sicer tudi njo doletela enaka usoda, saj je bila nekaj časa zaprta v enem od njih. Po končani vojni se je nameravala vrniti k poučevanju in kmalu je tudi dobila službo na eni od osnovnih šol, vendar pa je bila ta zaposlitev kratkotrajna.

Angela Vode FOTO: Tiskana edicija Dela

Šest let preživela v zaporu, nato pa ostala brez osnovnih pravic

Leta 1947 jo je namreč zaradi spora s komunisti aretirala UDBA. V ljubljanskih zaporih so jo kar dva meseca mučili in zasliševali, da bi priznala, da je vohunka. Vendar to ni bilo res, zato priznanja od nje kljub številnim pritiskom niso dobili. Na Nagodetovem procesu so jo slednjega vseeno obtožili. Obsojena je bila na 20 let zaporne kazni, vendar je na koncu za rešetkami preživela le šest let. Teh nekaj let je bilo zelo dolgih, saj je skupaj z zaporniki bivala v nečloveških razmerah; v blatu, smradu in med podganami.

Tudi ko so jo končno izpustili iz zapora, ni bila svobodna v pravem pomenu besede, saj so ji bile odvzete številne državljanske pravice. Med drugim ji je bila izdana prepoved opravljanja dela in ustvarjanja lastnega dohodka. Prav tako je bilo v javnosti prepovedano omenjati knjige, ki jih je Vodetova napisala.

Tragično življenje izjemne Zofke Kveder: Izgube hčerke ni nikoli prebolela

Na stara leta živela precej skromno

Njeno življenje je bilo tako na stara leta precej skromno. V veliko oporo ji je bila sestra Ivanka Špindler. Skupaj sta namreč živeli v majhnem stanovanju, ki ga je Vodetova zaradi njegove skromnosti poimenovala kar jazbina. V njem nista bivali sami. Kuhinjo in kopalnico sta si bili namreč primorani deliti z drugimi sostanovalci. Po sestrini smrti se je Vodetova zbližala s prijateljico Mojco Močnik Prinčič, ki jo je spoznala v času bivanja v zaporu.

Angela Vode se je tako posvečala dejavnosti, ki ji je bila vselej blizu – pisala je. To ji je olajšal pisalni stroj, ki ga je prejela v dar od nečakinje, ki je živela v tujini. Med drugim se je posvetila tudi opisovanju svoje tragične življenjske usode, zaradi česar so nastali rokopisi. Ti so bili v obliki knjige z naslovom Angela Vode: Skriti spomini objavljeni več kot 30 let po njeni smrti. Njeno življenje se je izteklo, ko je dopolnila 93 let. Na neki točki se je namreč odločila, da ne bo več jedla, zato je 5. maja 1985 umrla.