Nimamo najšibkejšega člena

Takoj po vstopu v Gallusovo dvorano nas zajame silovit val energije, ki ga je več kot očitno sprožilo morje nastopajočih na odru med izvajanjem živahnega komada Ain't No Mountain High Enough (Nobega gora previsoka ni). Idejni vodja, gimnazijski profesor in direktor dogodka Primož Zevnik kot najbolj vešč jadralec hiti med ljudmi in skrbi, da vse poteka, kot je treba. Vmes ne pozabi eni od dijakinj, ki malce zaskrbljeno oziroma zamišljeno stoji v temi za vrati ob odru, nakazati, naj kotičke ustnic priviha navzgor: »A bo? Seveda bo!« Dekle je najprej presenečeno, potem pa se res nasmeji in pogumno pokima.

Kamere javne televizije se pomikajo nad odrom kot velikanski žerjavi, rdeča luč nakazuje, kdaj režiser lovi najboljše kote snemanja. Med nemalo obiskovalci, ki generalko spremljajo na stolih, namenjenih občinstvu, sedijo tudi gostje iz tujine. Ti so v Slovenijo pripotovali le zaradi te prireditve, katere posnetek si bo mogoče ogledati na programu TV SLO 2 na Božič v ponedeljek, 25. decembra ob 15.30. Nekaj gostov in nastopajočih oziroma zaslužnih za velike uspehe orkestra Gimnazije Kranj, katere ravnatelj je mag. Franci Rozman, smo vprašali, kaj jim dogodek pomeni, kako jih bogati. Tik preden se poslovimo, nam dušo med drugim poboža še legendarna pesem več avtorjev, sicer najbolj znana v izvedbi Elvisa Presleya, pa tudi country pevca Willieja Nelsona z naslovom Always on My Mind (Vedno v mojih mislih). 

Energija, ki nastane na koncertu, je strašanska in sledijo stoječe ovacije. Kritike so izvrstne. BBC je dejal, da je naša izvedba Vltave najboljša na svetu. V čem je skrivnost našega uspeha? Mislim, da se zgodi magija. 

Helen Humphries, Velika Britanija, obrobje Londona
»S tastom v Veliki Britaniji obiskujeva veliko koncertov. Dve leti nazaj sva na youtubu našla posnetek s koncerta Gimnazije Kranj. Lani sva prvič pripotovala v Ljubljano, da bi ga doživela še v živo. Letos sva spet tukaj. Prišla sva v nedeljo, domov pa se vračava v sredo. Vsa naša družina je precej glasbena, sama pa se ukvarjam s plesom; ta je seveda tesno povezan z glasbo. Dogodek, ki ga pripravijo tukaj, je res neverjeten, prečudovit.« 

Jon Burr, ZDA, Florida
»V ta orkester sem se zaljubil pred tremi ali štirimi leti, ko sem videl oziroma poslušal njihovo izvedbo skladbe Rimske pinije skladatelja Ottorina Respighija. Z ženo sva lani pripotovala v Slovenijo, kjer sem spoznal Primoža Zevnika in postala sva prijatelja. Na žalost je bila moja žena takrat bolna, česar nisva vedela. Le nekaj tednov po tistem je umrla zaradi raka. Primož me je povabil na letošnji božični koncert in verjamem, da ga bo skupaj z menoj poslušala tudi ona. Tukaj bom ostal kakšen teden. Vaša dežela mi je zelo všeč, krasna je.« 

Robin Humphries, Velika Britanija, obrobje Londona
»Do odličnih glasbenikov gojim veliko spoštovanje. Tudi sam se ukvarjam z glasbo, živim zanjo, čeprav sem po izobrazbi inženir elektronike. Od osmega leta igram klavir, pozneje sem bil kitarist v rock'n'roll vodah. Poskusil sem igrati tudi flavto, toda brez večjega uspeha. Potem ko sem si na spletu ogledal koncert orkestra Gimnazije Kranj, sem bil popolnoma prevzet, kako lahko tako mladi glasbeniki, ki večinoma še hodijo v srednjo šolo, ustvarjajo tako čudovito glasbo. Ugajajo mi v prvi vrsti klasične zadeve, vse izvedejo vrhunsko. Prav zato sem se odločil, da moram priti na božični koncert (zadnji dve besedi izgovori v slovenščini, saj mu je zelo všeč in zna tudi še nekaj drugih besed; izreče še lep stavek 'lepota je spoznati', op. a.). Moj sin ni bil navdušen, da bi odpotoval v Slovenijo sam, saj zaradi obolenja kolena težje hodim, zato me spremlja moja snaha, ki glasbo prav tako obožuje.« 

Maruša Bogataj, solo čelistka simfoničnega orkestra RTV Slovenija
»Nastopanje z Gimnazijo Kranj ima zame veliko sentimentalno vrednost, ker sem na nek način skupaj z dirigentom Nejcem Bečanom in bratom Matjažem ena od ustanovnih članov tega projekta. Del orkestra sem bila že od prvega koncerta – takrat stara komaj 12 let. Zadnja štiri leta se ga nisem mogla udeležiti, zdaj pa sem spet tukaj, kjer imam največ starih prijateljev, hkrati pa sem priča edinstveni radosti in živosti, ki jo prinaša nova mlada energija.« 

Nejc Avbelj, koncertni mojster, violinist in producent mjuzikla Moje pesmi, moje sanje
»Koncertov ne štejem več, bilo jih je veliko. Dogodek je vedno znova posebno doživetje prav zaradi ljudi, ki se zberejo v orkestru. Veliko je starih prijateljev, ki jih srečam le enkrat na leto. Med pripravo koncerta se zelo zabavamo, tudi sam izdelek in televizijska produkcija sta čudovita. Gre za sproščeno predpraznično ustvarjanje. Katera je moja glavna naloga? To, da osrečujem gospoda dirigenta. (Nasmeh.) Skrbim za sekcijo prvih violin oziroma vseh godal, uradno sem tudi šef celotnega orkestra, čeprav se to kakšno leto bolj pozna kot drugo. Koncertni mojster je kot sklopka v avtomobilu, torej posrednik med plinom in tem, da avto spelje.« 

Vita Benko, flavtistka in študentka Mozarteuma v Salzburgu
»To je moje drugo leta nastopanja v tem orkestru, torej sem bolj novinka. Delo z mladimi me veseli, sploh ko spremljam njihov napredek. Vse skupaj je zelo zabavno. Vodje sekcije smo ponavadi vedno starejši člani, ki smo že bolj v profesionalnih vodah. Lepo je videti tudi stare prijatelje, s katerimi se radi podružimo.« 

Aleš Klančar, profesionalni trobentač
»Z orkestrom sem sodeloval že osemkrat. Sam sicer nisem bil dijak kranjske gimnazije. Nastop na dogodku mi v prvi vrsti prinaša pravi občutek, da se približuje božič, ogromno veselja. Sam veliko igram sodobno klasično glasbo, zato je ta koncert zame pravo nasprotje, kot jin in jang. Vse izhaja še bolj iz srca, aranžmaji so bolj sproščeni, več je tonalnosti in ritma. Gre za zares posrečeno mešanico med profesionalci glasbeniki in dijaki, ki prinesejo mladostnost.« 

Nejc Bečan, dirigent orkestra Gimnazije Kranj in policijskega orkestra
»Do gimnazije in njenega orkestra čutim zelo globoko vez. To je bila moja srednja šola, na kateri sem preživel zelo lepa štiri leta, po katerih sem se v okviru glasbene dejavnosti odločil in usmeril tudi na svojo poklicno pot glasbenika. V petnajstih letih je bilo s profesionalnega vidika veliko trdega dela, a se je še vedno super vračati nazaj na gimnazijo in dogajanje ter mlade nadobudne glasbenike, kakršni smo bili tudi mi, spremljati z bolj zrelim, odraslim pogledom. To človeka nedvomno bogati.« 

Žan Škrjanec, dijak četrtega letnika in pozavnist
»Poleg gimnazije v Kranju obiskujem še konzervatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Orkester je zelo dobra priložnost, da lahko dijaki, otroci, ki igrajo inštrument le ljubiteljsko, nastopajo skupaj s profesionalci. Takšna izkušnja je super. Sam na koncertu nastopam že četrtič in zelo uživam. Občutek, ko igraš in te posluša cela dvorana, je res nekaj posebnega.« 

Primož Zevnik, profesor slovenščine, direktor, režiser in idejni vodja orkestra Gimnazije Kranj
»Glasbo ljubim. Vse se je začelo leta 2002 kot srednješolski dogodek, ki je iz leta v leto rasel in prerasel samega sebe. Glasbeniki so odrasli, koncerte smo začeli snemati. Zdaj se nam pridružujejo najboljši slovenski glasbeniki, ki študirajo in delajo tudi v tujini. Vadimo vse leto. Energija, ki nastane na koncertu, je strašanska in sledijo stoječe ovacije. Kritike so izvrstne. BBC je dejal, da je naša izvedba Vltave najboljša na svetu. V čem je skrivnost našega uspeha? Mislim, da se zgodi magija. Naši mladi glasbeniki na odru vzcvetijo, starejši glasbeniki pa tudi od njih črpajo energijo in igrajo s stoodstotno močjo. Nič manjša ni sposobnost dirigenta Bečana, ki zna vse skupaj ukrojiti v celovito zgodbo, pomembni sta tudi produkcija in scenografija. Očitno ljudje čutijo, da je za vsem skupaj neka vrednost, ki šteje, saj smo tudi letos razprodali dve Gallusovi dvorani, kjer nastopamo vse od leta 2009.« 

Jaka Pucihar, profesor, pianist in skladatelj
»Za božični koncert gimnazije Kranj sem naredil tri aranžmaje skladb. Z njimi sodelujem od začetka, ko je bil dirigent Nejc Bečan še moj študent pri dveh predmetih na Akademiji za glasbo. Nekega dne me je poklical in mi povedal, da vsako leto na gimnaziji pripravljajo glasbene projekte in potrebujejo nove aranžmaje za orkester, pisane na določene teme. Od takrat dalje vsako leto napišem dva, tri, včasih štiri aranžmaje. V čem je skrivnost mednarodnega uspeha prav tega orkestra? Gre za neverjetno kemijo, ki je nastala znotraj gimnazije Kranj. Vemo, da je idejni oče projekta Primož Zevnik, vendar je on k temu pristopil še na nekakšen holističen način. Poskrbel je ne le za sestavo ekipe, temveč najmanjše podrobnosti, kot so scena, rože in osvetljava. Gre za projekt, v katerem nimamo najšibkejšega člena. Energija mladine je tako pristna in sveža, da prepričajo tudi največjega strokovnjaka ali dvomljivca.«