Nežno in sramežljivo dekle ter samozavesten in glasen fant sta v dvajsetih letih postala enakovredna partnerja. To jima je uspelo, ker se znata pogovarjati, pravi Marjetka. Kavica, klepet, občutek, da drugi ceni tvoje mnenje, na videz preproste reči. Podobno se zakonca lotevata tudi vzgoje sinov, v teh za mladino težkih časih ju vodi zdrava kmečka pamet.
Z Raayem praznujeta dvajsetletnico ljubezni. Ste si pred dvajsetimi leti lahko predstavljali, da bosta nekega dne slavila takšen jubilej?
Iskreno, da. Kliknila sva kot dva koščka sestavljanke, ki sodita skupaj. Sva se pa seveda zelo spremenila v teh letih. Jaz sem bila kot najstnica zelo negotova in sramežljiva, Raay pa moje popolno nasprotje, bil je samozavesten in prodoren. Zdaj po dvajsetih letih sva vse to uravnovesila. Če se bolj poetično izrazim, meni je dal Raay krila, jaz pa njemu korenine.
Zadnja leta prebiram veliko knjig, pa ne tistih »misli na ferrarija in ferrarija boš dobil« ali kako že gre. Poskušam iskati odgovore, ki mi omogočajo osebno rast, skupni imenovalec teh knjig pa je vedno bila ljubezen. Med odraščanjem nabereš tisoč in eno rano in jo potem poskušaš zaceliti. Pri meni je bilo enako.
Se spomnite, kaj ste si mislili o njem, ko ste ga videli prvič?
Uh, ja, se spomnim, ko sem ga prvič videla na akademiji za glasbo, na prvi vtis ni bil moj tip. Preveč je bil glasen, komunikativen. Ampak ko Raaya bolje spoznaš, vidiš, da je človek na mestu. Izjemno ga cenim kot partnerja, nameni mi veliko pozornosti, moje mnenje zelo ceni in vsak dan mi da vedeti, da mu veliko pomenim. Z malimi rečmi, že s tem, ko me iskreno vpraša za mnenje. Je pa tudi izjemen oče, na vsakem koraku izkazuje ljubezen Vidu in Oskarju.
