Ne verjamem, da iz nič lahko nastane kaj vrednega, trajnega. In le ta, ki diha s celoto, zadiha s polnimi pljuči – ne potrebuje ne terapije ne odveze.
Ko se vozim po jadranski magistrali, pomislim na enotnost, solidarnost časa, ki ga ni več. Seveda je bivši režim imel velike luknje in temne, temne sence, a ljudje so smeli misliti na višje dobro.
Če bi se je lotili danes, bi se do svojega cilja v Dalmaciji vozila kar po vodi. Ali po zraku, saj ljubim višino.
Danes se pač nič ne da.
In hkrati, vse je mogoče. Če le niste pregloboko pošteni, srčni in empatični!
Vse je sicer možno, zlasti če sledite magiji pozitivnega mišljenja, če poslušate popularne sektaške ameriške modrece (kot da domačih nimamo) in se osredotočite na cilj, ki je vaš, običajno povezan z bogatenjem in udobjem.
Pa še res je, kamor usmerimo pozornost, tam se gradi naš um, ki ga napaja duh. Spoznanja kvantne znanosti, ki so tako lepo vpeta v sodobni potrošniški kapitalizem »srečnih in popolnih ter večno mladih ljudi«, izzvenijo plehko. Pa v njih ni kaj veliko plehkega.
A ko se vsak zase osredotoča le na napeto kožo, prijazen nasmeh, na videz in nikdar na vsebino, se degeneracija človeškega začne. Vsebina terja davek. Trpljenje in odrekanje. Misliti misli, ki so težke, ni izbira udobja vajenih oseb. Takšne misli zarišejo kakšno gubo na obrazu. In zasenčijo popoln ten kože, ki ste ga mukoma prigarali z obrazno jogo … Saj veste, živite le zase in važni ste le vi.
Instant strokovnjaki
No, z lepoto ni nič narobe, še manj s harmonijo. Zdrav duh jo opazi, a gradi jo iz sebe, iz globin in prigaranih spoznanj, ne kupljenih »resnic« na instant seminarjih strokovnjakov, ki jih je naplavila prav korona. In ko vsak misli le nase in se osredotoča na minorne probleme, izgublja. Če drugega ne, odpornost. Sposobnost preseganja ovir. Psihično, čustveno in energijsko imunost, ki jo pridobimo s premagovanjem frustracij in vzori, ki so pristni in kleni. In ko ne dihamo le vsak zase, pač pa za skupnost, se začnemo preobražati.
Ta čas kar vpije o jazih sebičnih ljudi, ki mislijo, da so velike duše ...