Da bi bolje razumeli lastne prehranske navade, si lahko pomagamo tudi s paleoantropološkim pogledom. Harvardski profesor evolucijske biologije človeka dr. Daniel E. Lieberman se v knjigi Zgodba človeškega telesa loteva vprašanj evolucije, zdravja in bolezni. Izdatno pozornost namenja tudi razvoju prehrane človeka. Trdi, da je naslednji veliki preobrat v prehrani ljudi po industrijski prehranski revoluciji vedno močnejše spreminjanje in obdelovanje hrane, da postane bolj všečna, primerna in laže shranljiva.

Poceni in z dolgim rokom trajanja
»Milijoni let boja za zadostne količine hrane najbrž pojasnjujejo, zakaj ljudje dosledno težijo k uživanju obdelane hrane z nizko vsebnostjo vlaknin in visokimi koncentracijami sladkorja, maščobe in soli,« zapiše v knjigi. Snujemo nove vrste obdelane hrane z lepim videzom, nizko ceno in dolgim rokom trajanja. Kakšne posledice ima obdelovanje hrane z mletjem na majhne delce, odstranjevanje vlaknin ter povečanje vsebnosti škroba in sladkorja? Spremeni delovanje našega prebavnega sistema. Najprej zaužijete hrano, nato porabite energijo za prebavljanje in transport hranil iz črevesja v druge dele telesa. »Ta poraba se znatno zmanjša – za več kot deset odstotkov –, kadar uživate industrijsko bolj obdelano hrano, ki je sestavljena iz manjših delcev. Če zmeljete zrezek v hamburger ali pest arašidov v arašidovo maslo, bo zaradi manjših energijskih izgub vaše telo dobilo več kalorij na gram hrane,« opozarja Lieberman.



Bela moka, beli riž
»Obdelana hrana z manj vlakninami, kot sta bela moka in beli riž, med prebavo terja manj procesnih korakov in časa, zato se raven sladkorja v krvi hitreje poviša. Takšna živila (poznana kot visokoglikemična živila) se razgradijo hitro in brez težav, vendar naši prebavni sistemi niso dobro prilagojeni za nagla nihanja krvnega sladkorja, ki jih povzročajo ta živila,« nadaljuje. Ves ta čas si naša trebušna slinavka prizadeva hitro proizvesti dovolj inzulina. Včasih v svojem prizadevanju malce pretirava, zato se poviša raven inzulina. Ta povzroči upad krvnega sladkorja pod normalno raven in – spet ste lačni. In že smo pri debelosti in sladkorni bolezni tipa 2.

Lačni vs. predebeli
Industrijska prehrana vsebuje velik odstotek ogljikovih hidratov, zlasti sladkorjev in rafiniranega škroba. Revna je z beljakovinami, bogata pa z nasičenimi maščobami in preveč oropana vlaknin. »Skratka,« nadaljuje avtor, »od začetka industrijske revolucije pred približno dvanajstimi generacijami nam spremembe omogočajo, da nahranimo ogromno ljudi in da jih nahranimo bolj, kot je treba. Danes se približno 800 milijonov ljudi še vedno spopada s pomanjkanjem hrane, obenem pa je na svetu prek 1,6 milijarde pretežkih oziroma debelih ljudi.«