Znana Slovenka iskreno: Zaradi te izkušnje sem mamino smrt sprejela kot sveto in svetlo
Nedavno slovo dr. Mance Košir je v slovenski družbi sprožilo javno žalovanje in razkrilo, koliko ljudi se je dotaknila ta izjemna profesorica, novinarka, publicistka in nenazadnje tudi mama. Kdo je bila Manca Košir zasebno in kako je bilo živeti z njo, sta nam v ganljivem intervjuju zaupali njeni hčerki Ladeja Godina Košir in Tina Košir.
Ladeja je priznala: »Povsem jasno mi je, da sva bili s Tino njeni sopotnici v tem življenju, obdarjeni z njeno prisotnostjo na prav posebni način. Da ni bila nikoli povsem najina, temveč skupna.«
»Biti popolna mama, žena, ljubimka, sopotnica. Priznati si moramo, da je ta iluzorna pričakovanja nemogoče živeti in da osebe, s tako veličastnim življenjem, kot ga je imela Manca, lahko obstajajo le, če imajo ob sebi veliko pomoči,« pa je povedala Tina, ki je spregovorila tudi o presunljivi izkušnji, zaradi katere je lahko sprejela mamino smrt kot sveto in svetlo. Vabljeni k branju intervjuja -> Hčerki Mance Košir: Naša družina je bila vedno polna odhodov in prihodov
Slovenci smo v letošnjem letu izgubili tudi legendarnega igralca Jurija Součka, njegova smrt pa je podobno kot Mancina sprožila velik odziv med ljudmi. Z njegovo soprogo Mileno Moračo in njuno hčerko Hano Souček Martinc smo se pogovarjali o človeku, ki je bil večji od življenja samega. Za katerega pravita, da je bil čista ljubezen.
»Kadar koli se spomnim na očeta, je res edina misel, ki me celo prežema, ljubezen. In neskončna energija. Ker to je bilo nekaj neustavljivega. Do zadnjega je bil tako luciden, brihten, iskriv. Imel je res neverjeten smisel za humor in neizmerno ljubezen, ki jo je izkazoval, na svoj način,« nam je zaupala Hana, Milena pa razkrila:
»Vedno sem Juriju govorila, ti si nad vsem. Midva sva imela ogromno prijateljev, zelo zelo različnih. Levih, desnih, starih, mladih, vernih, ateistov ... Ampak Jurij je vse povezoval in je delovalo. Spoštovali so ga, radi so ga imeli. Jurij je nad njimi delal mostove. Zato, ker je nad tem. In jaz sem skozi govorila, Jurij, ti si nad tem, ti si most. Ti si srce naroda.«
O minevanju je z nami spregovoril tudi generalni direktor UKC Ljubljana dr. Marko Jug, izjemni specialist travmatologije, ki se je v svoji karieri srečal že z nešteto krutimi zgodbami, ko je življenje človeka viselo na nitki.
»Spomnim se dramatičnih trenutkov v primeru smrti očeta v alpinistični nesreči. Ko so ga obiskali svojci, je bila žalost v prostoru tako gosta, da ni bilo več kisika. Kot črna luknja je požirala vse nas. Ljudje smo čuteča bitja in vsa ta čustva se prenašajo,« nam je zaupal v intervjuju, v katerem je izpostavil tudi probleme zasebnega zdravstva ter nam razodel:
»V medicini poznamo stanja, ko človek umre od žalosti. Ljudje prenašamo čustva drug na drugega, zato je res nerazumljivo, koliko sovraštva smo sposobni gojiti in izgorevati v lastnem ognju, kot bi bilo življenje večno. Čas je omejen, in zato se kot družba moramo podpirati in si pomagati. In pri tem vztrajati. Se imeti radi, do konca.«
V novi Oniplus ne zamudite tudi intervjuja z Rebeko Dremelj, ki nam je deset let po tem, odkar je prebolela raka, zaupala, da danes ve, zakaj je zbolela, razkrila pa tudi, kako se je njeno življenje spremenilo od takrat.
»Vem, da sem zdrava, a na tri mesece, ko grem na pregled hormonov, me je strah, da bo kaj narobe. Deset let že živim v skrbi. Veliko vlagam v preventivo. Imam majhna otroka, težko si predstavljam, da bi ostala brez mamice. Samoiniciativno hodim na preglede, vedno hočem priti stvari do dna, iščem žarišča, ne pometam več pod preprogo. Pred leti bi me pikalo pri srcu in jaz bi zamahnila z roko, da sem samo utrujena, danes pa grem na urgenco, hočem vedeti, kaj mi je.«
