Pametni telefoni, tablice in računalniki so dandanes obvezen pripomoček tako za opravljanje službenih kot šolskih obveznosti, poleg tega pa nam služijo tudi kot sredstvo za iskanje informacij, zabavo ter povezovanje in komunikacije z drugimi. Z njimi se torej srečujemo praktično na vsakem koraku.
Že odrasli si včasih težko postavimo zdrave meje, koliko časa naj bi preživeli pred zasloni, otrokom in mladostnikom, ki se s temi tehnološkimi pripomočki srečujejo že od rojstva dalje in so v najbolj občutljivih letih, pa je to še toliko težje.
Logout, center pomoči pri prekomerni rabi interneta, je bil leta 2011 ustanovljen kot odgovor na navedeno problematiko. V njem delujejo prve specializirane ambulante za zdravljenje digitalnih zasvojenosti. Na center se obračajo otroci, mladostniki in odrasli, ki kažejo znake tovrstne zasvojenosti in žrtve spletnega nasilja.
O tem, kateri dejavniki vplivajo na razvoj digitalne odvisnosti, v kolikšni meri se ta pojavlja med mladimi, kako jo zdraviti in kakšne meje naj bi starši postavljali otrokom, kar se tiče rabe digitalnih naprav, sva se pogovarjali z Živo Ahac, magistrico socialnega dela, strokovno delavko, svetovalko in predavateljico, zaposleno pri Logoutu.
Zasledila sem podatek, da je bila leta 2018 pri nas narejena raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, v sklopu katere je bilo ugotovljeno, da je bilo tedaj več kot 10 odstotkov najstnikov zasvojenih z videoigrami. Videoigre so sicer le ena vrsta spletnih vsebin, zaradi katerih se lahko razvije digitalna odvisnost. Imate kakšne podatke v zvezi s tem, kakšno je trenutno stanje na področju digitalnih odvisnosti med mladimi?
Po epidemiji covida-19 se je situacija še bistveno poslabšala, kar nam pove vsaka druga družina, ki pride k nam na posvet. Če so otroci pred epidemijo občasno igrali igrice, je šlo to od leta 2020 naprej v take skrajnosti, da se številni med njimi sploh niso več trudili nadzirati, koliko časa preživijo pred ekrani.
Opažamo, da se v zadnjih letih na nas obrača čedalje več ljudi. V Ljubljani, kjer beležimo največ povpraševanja po tovrstni pomoči, znaša trenutna čakalna doba za uvodno srečanje dva meseca. V drugih enotah (delujemo še v Izoli, Kranju in Celju) je ta nekoliko krajša. Na nas se obrača tudi vedno več žrtev spletnega nasilja, saj nudimo pomoč tudi tem posameznikom.
V virtualni svet se najpogosteje zatekajo otroci, ki so bolj zadržani in introvertirani, zaradi česar se težje vključijo v družbo. Lahko so posredi tudi težave v domačem okolju (nasilje, kaotično družinsko okolje, pomanjkanje ljubezni in pozornosti s strani staršev itd.) ali zafrkavanje s strani sošolcev.
Katere digitalne vsebine so po vaših opažanjih najbolj zasvojljive? Katere bolj pritegnejo fante in katere dekleta?
Vsebine se glede na spol nekoliko razlikujejo, vendar te razlike niso tako velike. Večino mladih, ki obiskujejo Logout, zanimajo videoigre (te običajno bolj pritegnejo fante) ali družbena omrežja (za te se bolj zanimajo dekleta).
Izmed družbenih omrežij je zaradi svojega načina delovanja najbolj zasvojljiv Tiktok, ki ga hkrati zaznamujejo tudi intenzivne barve in zvoki. Algoritem nam namreč predvaja točno tiste vsebine, ki nas zanimajo, zato nam v iskanje le-teh ni treba vložiti nobenega truda. Mladi na tem družbenem omrežju v povprečju preživijo največ časa; tudi 4-5 ur na dan.
Zelo zasvojljive so tudi videoigre; še posebej online igre z več igralci. V tem primeru gre namreč lahko tudi za obliko sodelovanja in druženja s prijatelji. Odvisnost povzročajo tudi videoigre, ki delujejo po principu iger na srečo, saj je tak sistem za naše možgane zelo privlačen. Zelo odsvetujemo igranje takih iger, saj lahko zaradi njih pride tudi do velikih finančnih težav. Otroci in mladostniki, ki jih take igre prevzamejo, lahko začnejo staršem krasti denar in plačilne kartice.