Doslej ji je na zdravljenje v Slovenijo uspelo pripeljati 207 ranjenih otrok, oktobra lani pa še deset, kar je bil res svojevrsten podvig, kajti tokratna genocidna vojna je neprimerljiva z vsemi poprej.
»Ni preprosto, tudi zaradi pridobitve vseh dovoljenj, ampak največji zalogaj je vedno zbrati sredstva. A je vredno vsakega truda, ko vidimo, kako smo ranjenim otrokom življenje vendarle izboljšali,« nam pojasni. Ne more razumeti neodzivnosti mednarodne skupnosti, in ja, zakaj se iz zgodovine ne naučimo nič?
Lani, bil je oktober, vam je uspelo veliko dejanje. Ranjene otroke iz Gaze, ki so bili že v Egiptu, vam je uspelo pripeljati na rehabilitacijo v Slovenijo. Ne morem pozabiti tega prizora in kljub grozotam, v katere so bili prisiljeni, in hudim poškodbam so njihovi obrazi žareli. Kaj nam lahko poveste o dogodku, ki nas je vse pretresel?
Na pobudo bivšega predsednika Danila Türka projekt poteka že od leta 2009. Takoj ko se je začela ta vojna, smo na fundaciji obudili aktivnosti, ki so zastale v času pandemije. Prvi pogled na skupino ob prihodu je bil srce parajoč. Saj je vedno tako, ampak tokrat je bilo zaradi vsega še mnogo huje.
Najbrž ste videli nasmejani obraz malega Hamuda, štiriletnega fantka, ki je izgubil roko. Potegnili so ga izpod ruševin, v objemu mrtvega očeta, in tudi njega sprva razglasili za mrtvega. Čeprav je bilo hladno, je bil Hamud v kratkih rokavih. Za vse sem dan prej nakupila topla vrhnja oblačila, a Hamud se ni želel obleči.
Kmalu se je pokazalo, da so bili spremljevalci celo bolj travmatizirani kot otroci. Seveda so tudi oni imeli trenutke, ko so se popolnoma umirili, verjetno podoživljali strahote, a potem vedno znova pokazali svojo otroško razposajenost in mladostniški optimizem.
To je neverjetna aroganca, ignoranca in pravzaprav nesramnost in podlost brez primere. Trump poziva k etničnemu čiščenju, ne glede na razlage, ki se pojavljajo zdaj, da je pravzaprav mislil samo na začasno preselitev, da bi Gazo očistili. Če bi se to res zgodilo, je lahko vsakomur jasno, da se Palestinci nikoli več ne bi smeli vrniti na svojo zemljo.
Kako si lahko razložimo, da so bili spremljevalci v večjem šoku ali stiski kot ranjeni otroci?
Odrasli doživljajo vojne grozote tako rekoč vse življenje. Seveda je tokratna genocidna vojna neprimerljiva z vsemi poprej. Vemo, kako pošastna je bila ...
