Jana Zupančič: Mladim prepuščamo negotov svet, moramo jih spodbujati k temu

Članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega je od leta 2003, obiskovalke in obiskovalce teatra pa vedno znova navduši z raznolikostjo vlog in odrsko prepričljivostjo. Zaradi vlog v domačih filmih in serijah jo poznajo tudi tisti, ki ne zavijejo pogosto v gledališče.

Nominacija za nagrado Ona 365 je prišla sočasno z nagrado Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah. To seveda prinese nove pozornosti, intervjuje, tudi najinega današnjega. A vaš odnos do slave, lahko dava to besedo tudi v narekovaje, je malce protisloven. Ne zdi se mi, da uživate, ko vas postavimo pred mikrofone, diktafone in fotoaparate. Ali se motim?

Uživam v svojem delu, v želji po igranju, pripovedovanju zgodb, v procesih pripravljanja in nastajanja novih predstav in vlog, raziskovanju novih stvari … V vsem drugem manj. To pripisujem svoji zadržanosti, morda celo neke vrste introvertiranosti. Dosti bolj suvereno, močno in samozavestno se počutim na odru kot pred mikrofoni in fotoaparati.

Zanimivo, saj verjetno ni poklica, v katerem bi se bolj razgalili pred javnostjo, kot je igralski.

Igra je razgaljanje. Razgaljanje v posebnem ...