Estera Grivc Puh je proti materinstvu stopila po malo drugačni poti, kot si je predstavljala ob prvem koraku. Po letih neuspešnega truda za zanositev in sedmih IVF postopkih sta z možem posvojila sina. Tri leta zatem se je njihovi družini po devetem IVF postopku, tokrat v tujini in z darovano spolno celico, pridružila še hčerka. V bližnji prihodnosti pa želijo vrata svojega doma odpreti tudi kot rejniška družina.
Medtem ko je v Sloveniji parov, ki želijo otroka posvojiti – na srečo – bistveno več od otrok, ki čakajo na posvojitev, pa je ta statistika pri otrocih, za katere iščejo rejniško družino, obratna. V tokratnem intervjuju razbijava mite o rejništvu in posvojitvi ter poskušava premagati stigmo neplodnosti.
"Vem, kdo sem si vedno želela biti. Biti mama," pravi eden od vaših zapisov. A pot do tega naziva ni bila najlažja. Kako gre zgodba o nastanku vaše družine?
Začelo se je precej klasično in lahkotno. Spoznala sem štiri leta starejšega fanta, se vanj zatreskala, on me nekaj let najprej sploh ni opazil (smeh). Med študijem se je zavedel, da obstajam in postala sva par. Čez čas sva se poročila in odločila, da najino dvojino spremeniva v množino.
Po nekaj mesecih sva ugotovila, da pot do starševstva morda ne bo tako samoumevna. Po slabem letu poskušanja sva dobila res slabo diagnozo neplodnosti, kar naju je strlo. Bila sva v šoku in zanikanju. Vsi odraščamo z nekim življenjskim načrtom, del tega je pogosto tudi ustvarjanje družine. Nekdo ima to zgodbo jasno začrtano, drugi manj, a ideja je. Ko je ta ideja grobo ukinjena, si zmeden, besen in žaluješ.
A zgodba se ni končala tu. Po petih letih neuspešnega truda za zanositev – tudi z biomedicinsko pomočjo – sta posvojila sina. Radi opozorite na pravilno rabo besed, torej da gre za dovršnik, enkraten dogodek – da fantek ni posvojen, ampak sta ga posvojila ...
Res je. Pri tem se mi zdi izjemno pomembna ustrezna raba besed. Ko rečem, da sva sina posvojila, je jasno, da je postopek končan. Z njim je postal najin otrok, član naše družine. Posvojitev je pravni postopek, ki se zaključi z enkratnim dejanjem, z uradno odločitvijo sodišča o posvojitvi. Morda je banalno, a na posvojitev poglejmo kot na rojstvo. Rodili smo se, pika. Gre za enkraten dogodek. Oboje ima na naše življenje zagotovo velik vpliv, ni pa to naša etiketa. Ne hodimo po svetu z napisom "jaz sem rojen". Enako velja za posvojitev.
A tudi tu se zgodba o vaši družini še ne konča. V vašo družino je nekaj let po posvojitvi dečka s pomočjo darovane spolne celice prišla še deklica. Za vami je 7 IVF postopkov v Sloveniji in 2 na Češkem. Zadnji, torej 9, je bil uspešen.
Drži. Ko je bil sin star dve leti, sva se odločila, da ...
