Dr. Marko Jug, markantni sogovornik, je vodenje UKC Ljubljana prevzel v duhu vere, da ko daš vse od sebe, ko verjameš v dobro, gradiš svet dobrosrčnosti in poštenja.
Kako je biti vodja tako velike institucije? Kako oblikovati pravo medicino, stroko sočutja, znanja in medsebojne podpore? Kako sestaviti javno in zasebno in predvsem kako okrepiti hrbtenico instituciji UKC Ljubljana, ta izjemni konglomerat vrhunskosti, ki se je v zadnjih desetletjih preobremenila z netvornimi vplivi?
Da je njegova moč moč njegove družine, da verjame v svoj tim in srčnost zdravnikov, sporoča v nadaljevanju. Kot pravi, se vrednost medicine enači z odgovornostjo. In če te ni, medicina nima nobene prave veljave.
Začniva s stresom in izgorelostjo, saj slednja postaja skoraj neizogibna in obvezna epizoda v življenju slehernika. Beseda izgorelost se ponavlja pogosteje kot beseda optimizem, je to naključje?
Stres vedno spremlja človeka, saj je naravni odgovor organizma na nevarnost pred neobvladovanjem situacije, čemur smo v modernem življenju stalno izpostavljeni. Izgorelost pa ni posledica preobremenitve ali stresa, temveč ugotovitve, da energija, ki jo vlagate, ne rodi pravih sadov.
Vsaka nova situacija tako rodi nov stres, ki ga obvladujemo odvisno od svojih izkušenj in z njimi povezanega strahu in zavedanja o smislu lastnega obstoja. Sčasoma se tako na številne izzive prilagodimo. A ko se v nas kopiči strah pred nepredvidljivim, se v telesu aktivirajo nezavedni mehanizmi, ki jih težko obvladamo.
Če smo v tistem trenutku v okolju fizično aktivni, energični in delujoči, nakopičeni adrenalin porabimo kot gorivo, kar je za telo ugodno. Če pa ždimo v pisarni in nas vsak dan bombardirajo z nemogočimi situacijami in katastrofalnimi napovedmi, da se bo zgodilo nekaj, česar ne bomo zmogli obvladovati, pa ustvarimo stres, ki ga fizično ne zmoremo predelati.
Zavedanje, da v rokah nimamo vzvodov, s katerimi bi lahko vplivali na spremembe, vodi v frustracijo, ki ob pomanjkanju zadoščenja postopoma pripelje v izgorelost.
Neuspeh te sprva uničuje, a končno zavedanje, da si naredil vse, kar je treba in kar je v tvojih močeh in prav, te osvobaja. Ta drža mi je v pomoč tudi v vlogi, ki jo opravljam kot generalni direktor.
