Belokranjka, ki živi in dela v Ljubljani, se s taoizmom ukvarja dobrih petnajst let. Je avtorica priročnika Ko duša trpi, telo nosi posledice in čeprav vsak dan vstaja med tretjo in peto uro zjutraj (odvisno od letnega časa), da se lahko posveča taoističnim praksam, Anita Kajtezović obiskuje običajno službo in se giblje med čisto običajnimi ljudmi ali kot pravi sama:
"Ni nam treba bivati v kitajskem taoističnem templju, da bi živeli zdravo, naravno in v skladu z vrlinami. In ni nam treba biti taoisti, da živimo naravno in z vrlinami izpolnjeno življenje."
Pred kratkim je izšla vaša prva knjiga z naslovom Ko duša trpi, telo nosi posledice. Tematika je še posebej aktualna v današnjem času, ko ljudje ne znamo več prisluhniti telesu. Kako zelo na zob nam gre?
Veliko ljudi ne sliši več svojega telesa, svoje intuicije. Morda se tega, kako mu prisluhniti, niti niso naučili, ali pa jim niti ni bilo dovoljeno. Naše telo deluje tako, da z določeno vrsto gibanja, prehrane, čustvovanja vsakič znova posega po tistem, česar smo vajeni. Če izbiramo grobe ljudi, grobe vadbe, močno in toksično hrano in pijačo, bodo takšna tudi naša dejanja, čustva, gibanje. Če smo nežni, so takšne tudi naše izbire.
Če se gibljemo preveč v grobih energijah, se zna zgoditi, da telesu ne znamo prisluhniti. Takrat se je dobro odmakniti od vsakodnevnih dogodkov, prekiniti enake kroge, druženja z istimi ljudmi, tudi če gre za družino, ter izbrati drugačne vrste gibanja, prehrane, bivanja. Gre za naravno zdravljenje, kjer z drugačno prehrano, z energetskim in fizičnim očiščenjem sploh zaznamo, česa je naše telo sposobno.
Katere pa so ključne odlike in značilnosti taoizma? Zakaj so taoistične prakse tako zelo pomembne za nas?
Taoizem je danes priznan kot najstarejša in edina avtohtona spiritualna tradicija Kitajske in uči, kako v življenju delujemo čim bolj brez napora, v harmoniji z naravo, v ospredje pa postavlja vrline, kot so preprostost, potrpežljivost in sočutje. Na prvem mestu zagotovo prednjači priporočilo, da živimo v harmoniji z naravo. S tem ne mislim, da zgolj jemo biološko ali ekološko hrano, temveč da sledimo ciklom narave. Eden najbolj očitnih ciklov je izmenjava dneva in noči ter letnih časov.
Dobro je, da smo pozorni na to, kako se narava odziva na spremembe v univerzumu in kako se mi kot del narave znamo vključiti v njen ritem. Naše telo je najbolj prefinjena tovarna na planetu, ki je povezana z ostalo živo naravo, ki sledi soncu in luni.
Anita Kajtezović, foto: Peter Giodani
V knjigi omenjate pojem nesmrtnosti – veliko ljudi si v sodobnem svetu želi, da bi bili mladi, lepi in zdravi vse do samega konca. Je to sploh bistvo našega bivanja?
Doseganje nesmrtnosti ima v taoizmu zelo pomembno vlogo, vendar ne na način, kot ga dojema zahodni svet. Nesmrtnost ne pomeni, da bo telo večno živelo, temveč da nam uspe svojega trenutno razpršenega duha čim bolj zbrati in prebuditi, da nas lahko vodi, da opravimo naloge oz. namen ter poslanstvo svoje duše. Ukvarjamo se s kultiviranjem duha, ki lahko živi večno – zato govorimo o duhovni nesmrtnosti in dolgoživosti. Da bi živeli polno, kakovostno in dolgo življenje, je torej bistveno, da ...