Pet minut čez poldne so predstavniki hrvaških medijev izrazili svoje ogorčenje nad političnimi pritiski na medije in cenzuro, zaradi katerih se nad novinarji vrstijo preštevilne tožbe. Novinarsko delo je postalo tako rekoč misija nemogoče, oviranje pri poštenem poročanju pa očitajo politikom, različnim vplivnežem, sodnikom in celo javnemu servisu HRT.



Hrvaška se po medijski svobodi uvršča na zadnje, 47. mesto v Evropi, je 6. februarja na okrogli mizi, ki jo je priredilo Hrvaško novinarsko društvo, potrdil prvi človek Evropske novinarske zveze Ricardo Gutierrez, ki je zaradi stanja, ki je osupnilo celo Evropo, zaskrbljen obiskal Hrvaško in potrdil, da je položaj medijev na Hrvaškem slabši kot v Srbiji, Bolgariji ali na Slovaškem ter celo v Turčiji. Pri tem je okrcal tudi javno radiotelevizijo, ki je celo sama vložila tožbe proti 30 novinarjem in medijem ter novinarskemu društvu. Geslo današnjega protesta se glasi Ugrabili ste medije, novinarstva ne damo, udeleženci pa bodo na vlado naslovili svoje zahteve in te poskušali izročiti premierju Andreju Plenkoviću in ministrici za kulturo Nini Obuljen Koržinek. Kot opozarjajo, so novinarji in mediji na udaru pravosodnega izsiljevanja, medtem ko javna televizija, ki se financira z naročnino, s tožbami preganja novinarje, ki kritizirajo njeno delo, politični veljaki pa so gluhi za opozorila in vztrajajo, da na Hrvaškem kljub jasnim kazalcem vlada zgledna svoboda govora.

Zahteve hrvaških novinarjev:

- ustavitev zlorabe tožb kot sredstva pritiska na novinarje,
- zakonska zaščita novinarjev, ki javno opozorijo na pritiske nanje,
- depolitizacija Sveta za elektronske medije,
- razrešitev vodstva HRT in takojšnja sprememba zakona o javni televiziji,
- uresničitev Zakona o medijih in statuta medijev, lokalnim mogotcem preprečitev uzurpacije medijev,
- najti in soditi je treba tistim, ki so napadali novinarje (od leta 2014 je bili prijavljenih kar 18 fizičnih napadov na novinarje in več kot 50 groženj),
- uvedba javne podpore za kakovostno novinarstvo (več kot 200 novinarjev je namreč v zadnjih desetih letih ostalo brez službe, največ po tem, ko so oblasti pred tremi leti ustavile javno finančno podporo neprofitnim medijem)