V poljudnem strokovnem gradivu z naslovom Sladkorna bolezen tipa 2 – Ali lahko zbolite tudi vi? avtorica Klara Peternelj, dipl. med. sestra, svetuje, da je treba telesno dejavnost vključiti v vsakodnevno življenje s preprostimi odločitvami. Najprej opustimo uporabo dvigala, v službo se odpravimo peš ali s kolesom ipd. Nato aktivnost, prilagojeno zmogljivosti, starosti, ciljem in željam posameznika, stopnjujemo.


Najboljše vaje

Peterneljeva priporoča predvsem aerobno vadbo, kot so hoja, tek, kolesarjenje in plavanje, ki zaposli čim več mišic in poskrbi za izgorevanje maščob v telesu. Vključiti je treba še vaje za moč, denimo dvigovanje ali nošenje bremen, za gibljivost, denimo predklone in odklone trupa, kroženje z rokami v ramenskem sklepu, kroženje z nogami v kolčnem sklepu, jogo, in za ravnotežje, denimo stojo na eni nogi ter hojo po gredi. Pri aerobni vadbi so učinki dolgotrajni, saj se zmanjšata telesna teža in količina maščob v predelu trebuha. Trebušna debelost je nevarna, ker ne pomeni, da se maščoba kopiči le pod kožo bokov, zadnjice in stegen, ampak tudi v notranjosti trebuha okrog črevesja, jeter ali trebušne slinavke. To ogroža zdravje in pomeni veliko nevarnost za nastanek ali razvoj sladkorne bolezni. Še en razlog več, da začnemo redno delati trebušnjake, vsaj deset vsak dan, kajne?


Obseg pasu več kot 94 cm pri moških in več kot 80 cm pri ženskah poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.


Bolje malo kot nič

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, se strinja z načelom bolje malo kot nič: »Preventivno in koristno deluje že vsaj polurni sprehod na dan, medtem ko tek na maratonu brez priprav ni ne zdrav ne koristen. Splošno populacijo bi morali bolj spodbuditi, da se giba, vendar ne v ekstremnem pomenu besede, temveč po pameti. Obstaja ocena, da redna telesna dejavnost v približno 30 odstotkih prepreči pojav diabetesa, vendar spet odvisno do tega, za koga gre in kdaj. Če se otroci, zlasti dekleta, začno redno gibati, s tem hkrati zmanjšajo verjetnost za razvoj osteoporoze na stara leta. Starši naj bodo dober vzor in se zavedajo, da ni nič narobe, če otroci tekajo naokoli in si malce podrgnejo kolena.«



Previdnost pri kronikih

Besedam kolegov prikimava tudi dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine UKC Ljubljana: »Tako kot velja pri vseh načelih zdravega življenjskega sloga, tudi tukaj zmaguje zlato pravilo ničesar preveč. Kadar pri gibanju pretiravamo, se ne nazadnje lahko poškodujemo. V osnovnih priporočilih za sladkorne bolnike vadba vsebuje do 150 minut tedensko in naj bo kombinirana. Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se gibali še več, do 300 minut na teden; otroci vsaj uro na dan.« Pri kroničnih sladkornih bolnikih z zapleti se lahko pojavijo resne kontraindikacije telesne vadbe, kot so hudo poslabšanje vida ali slepota zaradi dvigovanja težkih bremen ali poškodbe nog in posledična gangrena, ker bolnik ne čuti stopal, zato previdnost ni odveč. Prav tako, če ima neurejen krvni tlak in srčno-žilne bolezni.