Zelena solata: Če jo pojemo preveč, se lahko pojavijo ti simptomi
Zelena solata, katere latinsko ime je Lactuca sativa, se pogosto znajde na krožniku povprečnega Slovenca. Običajno jo jemo kot prilogo ob glavnem obroku, pri čemer ji primešamo olje, kis, sol ali katerega od prelivov, lahko pa jo dodamo tudi juham, sendvičem, zavitkom in podobnim jedem. Znano je sicer, da gre za zdravo živilo, vendar pa le malo ljudi pozna številne koristi, ki jih ima le-ta na naše zdravje. Marsikdo ne ve, da lahko v primeru zaužitja prevelikih količin solate pride tudi do neželenih stranskih učinkov.
PREBERITE ŠE -> Vse te cvetlice so užitne in jih lahko jeste sveže, popestrile bodo okus jedi
Stari Egipčani so jo imeli za sveto rastlino
Zelena solata je enoletna rastlina, ki spada v družino Astraceae. To pomeni, da je v botaničnem smislu v tesnem sorodstvu s krizantemami, sončnicami in dalijami. To rastlinsko vrsto je prvič opisal Carl Linnaeus leta 1753. Običajno zraste 15-30 centimetrov visoko, približno toliko pa je tudi široka. Njen koreninski sistem je sestavljen iz glavne korenine in manjših sekundarnih koreninic. Od sajenja do obiranja preteče med 65 in 160 dni. Solato je relativno enostavno gojiti, bolje pa uspeva pri nekoliko nižjih temperaturah. Pri shranjevanju v hladilniku moramo biti pazljivi, saj lahko bližina nekaterega sadja pospeši njeno zorenje, zaradi česar se lahko ta prej pokvari.
Solato so sicer gojili že stari Egipčani. Zanje je bila atraktivna zaradi sočnih listov in semen, ki so bogata z oljem. Nadeli so ji celo naziv svete rastline, v tistem času pa je veljala tudi za simbol plodnosti. Kasneje so se je posluževali tudi Grki in Rimljani. Do leta 50 našega štetja naj bi bilo opisanih že veliko različic solat. Zapisi o njej segajo v čas srednjega veka. Med 16. in 18. stoletjem so se po Evropi, še posebej na Nizozemskem, pojavile številne sorte solate.
Največja pridelovalka solate je Kitajska
Zelena solata je prvotno uspevala na območju od Sredozemlja do Sibirije, kasneje pa so jo zanesli tudi na številne druge predele. Danes jo tako lahko najdemo na večjem delu sveta. Leta 2021 je svetovna pridelava solate in radiča skupaj znašala 27 milijonov ton. Njena največja pridelovalka, ki je odgovorna za več kot polovico svetovnega pridelka, je Kitajska. Sledijo ji ZDA, Indija, Španija in Italija. Največ solate se porabi v ZDA in v zahodni Evropi.
PREBERITE ŠE -> Regrat: Ne le izvrstna solata, ampak tudi zdravilna bomba
Ena skledica solate vsebuje več vitamina C kot pomaranča
Zelena solata je bogata z vitamini in minerali, kot sta magnezij in železo. Med drugim vsebuje veliko vitamina C. Z eno skledico zaužite solate bomo v telo vnesli več tega vitamina, kot bi ga z eno srednje veliko pomarančo. Še posebej veliko vitamina C se nahaja v njenih zunanjih zelenih listih. Poleg tega vsebuje tudi vitamine B1, B6, K in E.
Solata je bogata tudi z antioksidanti, kot so laktucin, laktukopikrin, laktucerol, manit in asparagin, zaradi česar lahko z rednim uživanjem le-te poskrbimo za optimalno delovanje imunskega sistema in delujemo preventivno pred raznimi boleznimi. Vsebuje tudi vlaknine in folno kislino. Ponaša se z nizko vrednostjo kalorij (v 100 gramih solate je 13 kalorij), zato je odlična izbira za vse, ki se želijo znebiti kakšnega odvečnega kilograma.
Solato praviloma nabiramo v jutranjih ali večernih urah, potem pa naj bi jo v čim krajšem času porabili. Uporabljamo jo predvsem kot prilogo h glavni jedi, sicer pa jo lahko dodajamo tudi juham, sendvičem in zavitkom.
V preveliki količini je lahko nevarna
Solata ima številne blagodejne učinke na naše zdravje, vendar pa z njo ne smemo pretiravati. Po navedbah nekaterih virov lahko zaužitje prevelikih količin privede do omotičnosti, prekomernega znojenja, težav s srcem in dihanjem, razširitve zenic in halucinacij.
Sicer pa se ob rednem in zmernem uživanju solate zmanjša tveganje za nastanek težav s srcem in pljučnega raka. Nekatere snovi v solati so namreč zmožne ustaviti oz. upočasniti rast in razmnoževanje rakavih celic, poleg tega pa lahko do določene mere izločijo rakave celice iz organizma. Z uživanjem solate se zmanjšuje tudi količina slabega holesterola v krvi.
V neki znanstveni raziskavi je bilo ugotovljeno, da se verjetnost pojava visokega tlaka pri ženskah, ki redno uživajo zeleno solato, zaradi vsebnosti folne kisline zmanjša za 46 odstotkov. Ta priljubljena rastlina pomaga obnoviti raven jetrnih encimov, izboljšuje delovanje jeter in jih ščiti pred poškodbami. Ugodno vpliva tudi na možgane in ima pomirjevalne lastnosti. Tako si lahko z njo pomagamo pri anksioznih motnjah in izboljšamo kakovost spanca. Zaradi vsebnosti nekaterih snovi ima tudi blagodejne učinke na oči.
