SADEŽ MLADOSTI

Zato so breskve tako zdrave, a v tem primeru so lahko strupene

Dišeče, sladke in sočne breskve imajo toliko pozitivnih učinkov, da veljajo kar za sadež mladosti, lepote in dobrega počutja.
Fotografija: Breskve so najboljše, takoj ko jih zrele utrgamo z drevesa. Foto: Beton Studio/shutterstock
Odpri galerijo
Breskve so najboljše, takoj ko jih zrele utrgamo z drevesa. Foto: Beton Studio/shutterstock

Breskve so prastari sadež s tanko in žametasto lupino, ki je posejana z drobnimi dlačicami. Na Kitajskem, kjer še danes veljajo za simbol dolgega življenja, jih pridelujejo že od 5. stoletja. Od tam so jih po svilni poti trgovci zanesli v Perzijo, kjer jih je odkril Aleksander Veliki in jih nato prenesel Grkom in Rimljanom. 

Poznamo več sort breskev, ki se razlikujejo po barvi kožice, barvi mesa (od bele do rumene), čvrstosti in sočnosti, okusu ter sladkosti. Največje pridelovalke breskev so danes sredozemske države, Južna Amerika, Južna Afrika in Avstralija. Njihova drevesa so razširjena in dobro uspevajo tudi pri nas, najboljši sadeži pa naj bi rasli v goriški regiji. 

Obstajajo tudi sorte, ki imajo svetlejšo kožo in skoraj belo meso. Foto: Mercury Studio/shutterstock
Obstajajo tudi sorte, ki imajo svetlejšo kožo in skoraj belo meso. Foto: Mercury Studio/shutterstock

Zdravilni učinki breskev

Breskve so bogate z vitamini in minerali. Vsebujejo vitamin C, vitamin A (betakaroten), vitamine B (tudi folno kislino), kalcij, magnezij, kalij, selen, cink, fosfor in natrij. 

Od vitaminov B je v njih dobro zastopan niancin ali vitamin B3, ki na telo deluje pomirjevalno. Če ga imamo dovolj, smo pomirjeni, če pa nam ga primanjkuje, postanemo razdraženi. V sodelovanju z magnezijem, cinkom in selenom, ki so v njih, breskve na naraven način zvišajo raven razpoloženja, tako da se veliko lažje spopademo z dnevnimi obremenitvami.

Vitamin B3 deluje tudi preventivno na ožilje: zmanjšuje količino maščob v krvi in tako zavira nastajanje žilnih oblog. Spremembe na razpoloženju boste opazili že, če jih v sezoni na dan zaužijete pol kilograma, bolj boste zbrani, vaša psihična kondicija bo boljša, pa tudi telesno vitalnejši se boste počutili. 

PREBERITE ŠE -> Samo šest marelic na dan ima neverjetne učinke na zdravje

Vitamin C v breskvah deluje antioksidativno, kar pomeni, da po telesu lovi proste radikale, to pa zmanjšuje možnost nastanka rakavih obolenj in krepi imunski sistem. Breskve pripomorejo tudi k zmanjšanju slabokrvnosti in črevesnih obolenj. Kozarec breskovega soka na tešče zjutraj olajša iztrebljanje, osvežuje, pomirja in deluje diuretično, preprečuje zastajanje vode ter čisti ledvice in sečni mehur, zato ljudje z njimi tudi hujšajo. Sveže iztisnjen breskov sok se priporoča še osebam s srčno aritmijo, želodčno kislino ali občutljivim živčnim sistemom.

V ljudskem zdravilstvu so s pripravki iz breskev zdravili gliste, zadah iz ust, naglušnost, motnje v delovanju sečil in protin. Bolj kot plodove pa so v zdravilne namene uporabljali cvetove in liste, za katere se je izkazalo, da pomirjajo, čistijo kri, ženejo na vodo in znižujejo povišano telesno temperaturo. 

Priljubljena je breskova marmelada, nekateri ji za močnejši okus dodajo tudi marelice. Foto: Beton Studio/shutterstock
Priljubljena je breskova marmelada, nekateri ji za močnejši okus dodajo tudi marelice. Foto: Beton Studio/shutterstock

Smrtno nevarni strup v breskvah

Uživanje breskev se odsvetuje alergikom, saj so eden izmed sadežev, ki pri ljudeh z alergijo na cvetni prah rade povzročijo navzkrižno reakcijo. Če se breskvam kljub alergijski srbečici vseeno ne morete upreti, jih lahko poskusite skuhati ali speči, toplotna obdelava namreč omili učinke navzkrižne reakcije. 

Odsvetujemo tudi eksperimentiranje s koščicami breskev, ki imajo v notranjosti mandlju podoben orešček. Je zelo aromatičen, a vsebuje rastlinski toksin amigdalin, ki se v človeškem telesu pretvori v smrtno nevarni strup cianid. Bodite še posebno pozorni, da koščice ne bodo grizljali otroci. 

image_alt
Melone: Tako boste v trgovini prepoznali, katera je zrela in sladka

Nakup in shranjevanje

Če le lahko, izbirajmo domače, sveže obrane breskve, ki so dozorele na drevesu, takšne so namreč najbolj aromatične, saj potrgane ne zorijo več. Zrelost preverimo tako, da s prstom potipamo, kako čvrsto je meso, pod pritiskom se mora rahlo udreti, vendar ne preveč. Izognite se sadežem, ki so obtolčeni ali kako drugače poškodovani. 

Uvožene breskve zaradi transporta večinoma obirajo, še preden dozorijo, zrelost pa nato pospešijo v skladiščih s pomočjo kemičnih sredstev. Takšni sadeži so biološko osiromašeni, manj okusni in ne vsebujejo veliko zdravilnih učinkovin, zato se jim poleti, ko je pri nas sezona breskev, raje izogibajte.

A tudi z domačimi breskvami ravnajte previdno. Če niso zrasle na vašem vrtu, jih pred uporabo dobro sperite pod tekočo vročo, nato pa še hladno vodo, saj večji pridelovalci breskve zaščitijo s sredstvi za zatiranje plesni, ki se rada oprime dlačic na njih. 

Breskev tudi nikoli ne kupujte na zalogo, ker se zelo hitro kvarijo. Porabiti jih je treba v nekaj dneh. Čvrste sadeže lahko hranimo pri sobni temperaturi le dan ali dva, če jih hranimo pri nizkih temperaturah v hladilniku, se njihova obstojnost poveča za nekaj dni. 

Iz svežih breskev lahko naredite domači ledeni čaj ali pa krhlje dodate v vodo z ledom in dobili boste nravno vodo z okusom. Foto: Nblx/shutterstock
Iz svežih breskev lahko naredite domači ledeni čaj ali pa krhlje dodate v vodo z ledom in dobili boste nravno vodo z okusom. Foto: Nblx/shutterstock

Posušite breskve za ozimnico 

Breskve so najbolj zdrave in okusne presne, kogar moti puhasta kožica, naj jih olupi. Primerne so za sadne solate in se dobro ujemajo z orehi ter z večino drugega sadja. Popestrile bodo tudi sladoled, jogurt in kosmiče. V južnoazijskih jedeh lahko z breskvami nadomestimo mango, njihova sladka sočnost pa se dobro ujame z raco in šunko. 

Breskve so priljubljen sadež za ozimnico, vkuhavajo jih v kompote in marmelade (pogosto v kombinacijo z marelicami). Nekateri jih tudi sušijo – za to izberite pozne vrste z manj vode, jih razpolovite in vsako polovico narežite na približno štiri krhlje. Za sušenje uporabite dober sušilnik, nastavljen na 40 °C, da ne bodo počrneli. 

Še trik, ki osveži stare sadeže. Breskve, ki so se zgubale, za nekaj ur namočimo v hladno vodo. Spet bodo napete, ne bodo pa izgubile sladkobe in sočnosti.

PREBERITE ŠE -> Vse te cvetlice so užitne in jih lahko jeste sveže, popestrile bodo okus jedi

Z breskvami do lepše kože  

Breskve in njihove izvlečke uporabljajo tudi v kozmetični industriji, saj negujejo kožo in ji vračajo sijaj. Izkoristite njihove blagodejne učinke in si iz svežih sami naredite masko za obraz. 

Za mastno ali mozoljasto kožo zmešajte po eno žlico kuhanih breskev in medu. Nanesite na predel z aknami. Pustite delovati 15-20 minut,  nato sperite z mlačno vodo. 

Za suho in utrujeno kožo boste potrebovali eno breskev, žlico skute in moke. Breskev olupite in pretlačite. Primešajte žlico skute in moko. Nanesite na obraz in dekolte ter pustite delovati deset minut, nato sperite. 

Za vse vrste kože je primerna maska z breskvami in beljaki. Eno breskev olupite in pretlačite. Primešajte beljak enega jajca in namažite na obraz, lahko ga tudi masirate. Masko na koži pustite delovati do pol ure, nato jo nežno (brez drgnjenja) odstranite z vodo ali mehko vlažno brisačko.

Preberite še:

V prodaji