Koprive nabiramo od maja do avgusta, pri tem vam svetujemo uporabo rokavic. Najbolje je, da jih naberete kar v zalogo. Posušite jih. Sušite vršičke s po nekaj pari listov. Suhe shranite v dobro zaprtih steklenih kozarcih, kjer bodo počakale na uporabo. 

Foto: morisfoto/Shutterstock

Zdravilni učinki koprive 

Sodobna botanika uvršča koprivo v družino koprivovk. Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah. 

  • Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot suha zel in korenine. Vršičke lahko uporabimo sveže kot zelenjavo, lahko pa jih posušimo za pozneje, za poparek ali pripravo jedi.
  • Zelene dele koprive uporabljamo za pripravo svežega soka in posušene za čaj, ki spodbuja presnovo, žene na vodo, čisti kri in ledvice, priporočajo ga tudi pri artritisu, revmatičnih boleznih sklepov in mišic. Rastlinski hormoni spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika. Najpomembnejši učinek pa je diuretični, kar izkoriščamo pri težavah s putiko, ledvičnimi kamni in peskom. 
  • Najmočneje deluje sveži sok, ki spodbuja odvajanje urina, pripomore k zmanjšanju telesne teže in znižanju previsokega krvnega tlaka. 
  • S koprivnim čajem hitro odpravimo pomladno utrujenost in pobitost, kar ugodno vpliva na razmnoževanje rdečih krvnih telesc. Zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Zelo uporaben je za grgranje pri vneti ustni votlini, angini in aftah. 
  • Alkoholni izvleček iz kopriv uporabljamo pri izpadanju las in proti prhljaju. 

Čaj iz kopriv lahko nanašamo tudi na kožo in tako blažimo kožne bolezni. Foto: Chamille White/Shutterstock

Vir vitaminov in rudnin


Kopriva naj bi vsebovala vse rudnine, ki jih naše telo potrebuje, petkrat več kalcija, kot ga ima denimo kravje mleko, veliko magnezija, železa, betakarotena, vitamina C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine in klorofil.

V starosti se v človeškem telesu zmanjša količina železa. Pojavita se utrujenost in izčrpanost, človek se počuti starega in manj sposobnega. Uporabimo sveže koprive, polne železa. Pomagajo nam prebroditi največje težave. Po kuri z njimi se telesno razmeroma hitro počutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši. Pomaga pri težkih obolenjih krvi, predvsem levkemiji. Ublaži tudi alergene bolezni, zlasti seneni nahod. 

Sok iz svežih listov kopriv preganja utrujenost. Foto: Melica/Shutterstock

Zdravijo tudi korenine 

Pri aterosklerozi žil spodnjih okončin (kadilska noga) je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu prizadetemu bi bila prihranjena amputacija noge, če bi jo pravočasno namakal v kopeli iz koprivnih korenin. Deloma učinkuje ugodno tudi pri zoženju koronarnih žil. Po mnenju mnogih koristi tudi pri išiasu, tilničnem vseku, vnetju živcev na rokah in nogah. Koprivo lahno povlečemo prek obolelih predelov. 


Praktični nasveti za uporabo kopriv 

  • Čaj iz kopriv je odličen za lajšanje obolenj dihal, pomaga pri kožnih boleznih, izpuščajih in hemoroidih. Koprive morate popariti. Nato na obolele dele s kosom vate nanesite poparek. Čaj je bogat z vitamini in je zelo zdravilen.
  • Sok iz svežih kopriv si pripravite tako, da dve pesti svežih rastlin prelijete z decilitrom vode in dobro zmešate v mešalniku. Za preganjanje utrujenosti si štirikrat na dan med jedjo privoščite eno jedilno žlico odcejenega soka.
  • Sveže koprive se v ljudskem zdravilstvu uporabljajo pri srbečici, bolečinah v sklepih, revmi in protinu pa tudi pri pljučnih boleznih. Koprivo, ki jo naberemo zgodaj spomladi, lahko skupaj z regratom jemo v solati. To pomaga tudi pri čiščenju krvi.