Plusi in minusi priprave obrokov vnaprej: Ni nujno tako zdravo, kot si mislimo
V želji po uravnoteženi prehrani, prihranku časa in racionalno napolnjenemu ter kasneje izpraznjenjem hladilniku je razmislek o tem, kaj bomo jedli čez teden zelo smiseln. Tako je vse bolj priljubljen trend meal prep, ki zagovarja, da si vnaprej pripravimo obroke, ki jih bomo uživali čez teden. Gre za to, da v posodice pripravimo surova, na pol pripravljena ali pa že pripravljena živila, ki bodo v prihodnjih dneh naši obroki.
Pri predhodnem pripravljanju surovih sestavin moramo biti pozorni na higieno in upoštevati, koliko časa bo določena hrana še počakala na nas. Kot pišejo na portalu Veš, kaj ješ, vnaprej narezana solata lahko v hladilniku stoji tri dni, oprana, olupljena in narezana sveža zelenjava največ dva dni, meso pa lahko mariniramo tri dni.
Če bomo hrano vnaprej termično obdelovali, moramo biti pozorni, da hrano res dobro skuhamo oziroma spečemo. Če bomo vnaprej pripravljali jajca, jih trdo skuhajmo, ta nas lahko v hladilniku počakajo tri dni. Po tem, ko je hrana termično obdelana, se svetuje, da jedi hitro ohladimo z mrzlo vodo ali ledeno kopeljo in nato do uporabe hranimo v hladilniku. »Jedi, kot so golaž, omake in mineštre, lahko tudi zamrznemo. V hladilniku jih lahko hraniš do dva dni, v zamrzovalniku do šest mesecev,« pišejo na portalu Veš, kaj ješ.
Če ste do sedaj odmrzovali jedi na sobni temperaturi, ste postopali napačno. Te naj bi čez noč odmrzovali v hladilniku. Koristen nasvet za pogrevanje hrane v mikrovalovni pečici pa je, da to vmes večkrat ustavimo, hrano premešamo in nadaljujemo z gretjem. Tako bo jed enakomerno topla.
Načrtovanje kosil vnaprej nam zagotovo prihrani čas in denar, saj si hrano nakupimo naenkrat in predvsem tisto, ki jo bomo res pojedli. Dobra stran vnaprejšnjega razmisleka o naši hrani pa je tudi ta, da bo s tem konec dilem, ko lačni stojimo pred hladilnikom, se sprašujemo, kaj bi jedli in potem v hudi lakoti zaužijemo nekaj (največkrat nezdravega) zgolj zato, da čim prej utišamo kruljenje želodca. Zelo utemeljen plus, ki spodbuja k pripravi hrane vnaprej, je ta, da s tem zmanjšamo količino zavržene hrane.
Jedilniki, ki nam dopuščajo svobodo
In če gre pri meal prepanju za to, da imamo kosilo že povsem na dosegu roke, pa so vnaprej spisani jedilniki drug način, s katerim se posvetimo svoji prehrani. Vnaprej določene jedilnike uporabljajo predvsem tisti, ki so na dietah oziroma si želijo izgubiti kilograme. Če imajo dovolj znanja o tem, katera hrana bo ustrezala njihovi dieti ter koliko kalorij morajo zaužiti, si te jedilnike sestavljajo sami, številni pa se za pomoč obrnejo k prehranskim svetovalcem.
PREBERITE ŠE -> Največja prehranjevalna napaka, ki jo Slovenci delamo pri večerji (po mnenju naturopatinje)
A vnaprej pripravljeni jedilniki imajo več pasti. Nanje je na svojem Instagramu opozoril prehranski svetovalec Jernej Ogrin, ki poudarja, da če le slepo sledimo jedilnikom, ne bomo nikoli razumeli, kako sestavljati obroke in koliko kalorij potrebujemo. Strogo omejevanje na predpisane jedilnike je tudi težje izvedljivo za tiste, ki nimajo dneva enakega prejšnjemu, kar pa verjetno lahko reče malodane vsak od nas.
Prav tako ni nič kaj prijetno iti na druženje ob hrani, če se nam v mislih prikazuje le, katero hrano imamo zapovedano za tisti dan. Ker vemo, da bo najbolj uspešna dieta tista, ki se je lahko držimo celo življenje, je bolje, da se naučimo nekaj več o hrani, njeni hranilni vrednosti, o kombiniranju in tako sestavimo najbolj optimalne obroke. Predvsem pa na hrano ne glejmo kot na greh, kar večkrat poudarja tudi Jernej Ogrin.
