Vitamin D: Večini ljudi ga resno primanjkuje in to so posledice
Vitamin D, za katerega je značilno, da je topen v maščobi, je eden najpomembnejših vitaminov, ki jih potrebujemo za ohranjanje zdravja. Nastaja v koži iz dehidroholesterola pod vplivom sončnih žarkov.
V znanstvenih krogih se sicer čedalje pogosteje govori o tem, da bi bilo morda bolj ustrezno, če bi ga obravnavali kot hormon. Za vitamine je namreč značilno, da jih telo samo ni sposobno ustvariti, temveč jih pridobi iz zunanjih virov, medtem ko se vitamin D v organizmu tvori samodejno, vendar je za to potrebna izpostavljenost UV sončnim žarkom.
Gre za vitamin, ki skrbi za pravilno delovanje številnih procesov, ki se odvijajo v telesu. Ključen je za optimalno delovanje imunskega sistema, hkrati pa mu je v pomoč pri prepoznavanju in zatiranju škodljivih bakterij in virusov. Zanj je značilno protivnetno delovanje, zaradi česar zavira vnetja ob okužbi in preprečuje razvoj avtoimunskih bolezni.
Znano je tudi, da ima vitamin D pomemben doprinos k pravilnemu razvoju zob in kosti. Če je naše telo preskrbljeno z njim, bo mineralizacija kosti normalno potekala, s čimer bodo te bolj zdrave. Poleg vitamina D je pomemben tudi zadosten vnos kalcija, saj sta ta dva v medsebojni povezavi. Vitamin D namreč poveča zmožnost tankega črevesja, da iz hrane absorbira kalcij in fosfor. Če nam primanjkuje tega vitamina, lahko telo iz živil, ki so sicer bogata s kalcijem, izkoristi le 10-15 odstotkov tega minerala.
80 odstotkov Slovencev trpi za pomanjkanjem
Pomanjkanje vitamina D je zaradi novodobnega življenjskega sloga, pri čemer se večino časa zadržujemo v notranjih prostorih, kjer nas sončni žarki ne dosežejo, zelo razširjeno. Že švicarski zeliščar in naturopat Alfred Vogel je tako dejal, da je sodoben človek kot roža iz rastlinjaka. Pomanjkanje vitamina D je zaradi novodobnega življenjskega sloga, pri čemer se večino časa zadržujemo v notranjih prostorih, kjer nas sončni žarki ne dosežejo, zelo razširjeno.
Stanje je še posebej kritično tik pred začetkom pomladi, ko se izčrpajo še zadnje zaloge, ki jih je telo skladiščilo v toplem delu leta, zato takrat običajno beležimo porast prehladov in gripe. Pomanjkanju vitamina D so še posebej podvrženi starostniki, ki ves čas preživijo v ustanovah, in dojenčki. Slednji naj bi vitamin D pridobili iz materinega mleka, vendar je to možno le tedaj, ko ga ima v zadostnih količinah tudi mama.
Nemški inštitut Robert Koch je opravil študijo o preskrbljenosti državljanov z vitaminom D, pri čemer je bilo ugotovljeno, da za resnim pomanjkanjem tega vitamina trpi skoraj 60 odstotkov ljudi. Podobna raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, je pokazala, da se približno 80 odstotkov odraslih srečuje s pomanjkanjem vitamina D, pri 40 odstotkih pa je to pomanjkanje že zelo kritično.
Pomanjkanje povzroča osteoporozo, rahitis in nekatere oblike raka
Pomanjkanje tega vitamina lahko privede do številnih zdravstvenih težav. Zaradi motenj pri presnovi kalcija lahko pride do zmanjšanja kostne gostote, s čimer se poveča tveganje, da bi prišlo do zlomov kosti, v kasnejšem obdobju življenja pa se lahko posledično razvije osteoporoza. Poveča se tudi tveganje za nastanek rahitisa, hkrati pa lahko pride do upada mišične moči.
Poleg tega naj bi se ob pomanjkanju tega vitamina povečale možnosti za razvoj nekaterih vrst raka. Onkolog dr. Angus Dalgleish je preverjal raven vitamina D pri svojih pacientih in ugotovil, da je imelo kar 90 odstotkov rakavih bolnikov veliko pomanjkanje le-tega. Pomanjkanje vitamina D naj bi glede na ugotovitve znanstvenikov vodilo tudi do večjega tveganja za razvoj depresije, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, avtoimunskih bolezni, alergij, bolezni srca, tuberkuloze, astme in visokega pritiska.
Kot navaja Sanja Lončar v knjigi Resnice in zmote o soncu, naj bi imele osebe, ki trpijo zaradi prekomerne teže, skoraj vedno tudi zelo nizke vrednosti tega vitamina. Številne študije namreč kažejo na veliko korelacijo med pomanjkanjem tega vitamina in prekomernim nalaganjem telesne maščobe.
PREBERITE ŠE -> Največje zmote o vitaminu C in koliko ga zares potrebujemo, da ostanemo zdravi
Po naravni poti naj bi ga dobili s 15 minutami sončenja dnevno
Koliko vitamina D je torej potrebnega za optimalno delovanje našega organizma? Do leta 1997 so znanstveniki priporočali 200 IE (internacionalnih enot) vitamina D (1 mikrogram = 40 IE), nato pa je ameriško združenje Food and Nutrition Board predpisalo 400-600 IE. Znanstveniki v zadnjem času ugotavljajo, da so bile tudi te predpisane vrednosti prenizke.
Znanstveni odbor za hrano v EU tako od leta 2003 priporoča do 2000 IE tega vitamina dnevno. Po drugi strani lahko vrednosti, višje od 4000 IE, povzročijo negativne učinke, ki se izražajo na podoben način, kot če ga imamo v telesu premalo, zato s količinami ne smemo pretiravati.
Seveda je najbolj optimalno, da do vitamina D pridemo po naravni poti, kar pomeni, da se vsak dan krajši čas brez kreme z zaščitnim faktorjem izpostavimo sončnim žarkom (že kreme z zelo nizkim zaščitnim faktorjem naj bi namreč blokirale 95 odstotkov sončnih žarkov).
To je v našem okolju možno od začetka aprila do konca septembra, ko je intenzivnost sevanja še dovolj močna. Za večino ljudi je priporočljivo, da so na soncu 15 minut dnevno, pri čemer naj bi bilo sončnim žarkom izpostavljenih vsaj 25-40 odstotkov kože. To pomeni, da naj bi bili vsaj v majicah s kratkimi rokavi, po možnosti pa še v kratkih hlačah.
PREBERITE ŠE -> Večina ljudi ne zaužije dovolj te pomembne, a redke snovi, vsebujejo jo jajca
Poleg sonca je njegov najboljši vir olje jeter polenovke
Priporočljivo je, da od zgodnje pomladi dalje postopoma podaljšujemo čas, ko smo na soncu, sicer pa pazimo, da se mu ne izpostavljamo predolgo. Pred sončnimi žarki se skrijemo, še preden bi lahko prišlo do nastanka sončnih opeklin, ki seveda škodijo našemu zdravju. Sončnim žarkom se izogibamo poleti ob urah, ko je sončno sevanje najmočnejše.
V hladnejšem obdobju leta moramo za zaloge vitamina D poskrbeti na drugačne načine. Čeprav je ta vitamin prisoten tudi v nekaterih živilih, kot so ribe, jajca ter mleko in mlečni izdelki, pa lahko na navedene načine dnevno dobimo le približno 10 odstotkov priporočljive količine vitamina.
Najbolj optimalni vir vitamina D v zimskem času naj bi bilo olje jeter polenovke brez dodatkov oz. s čim manj le-teh. Na voljo so tudi živila, obogatena z vitaminom D, vendar se v njih nahaja sintezna oblika vitamina, ki naj ne bi bila najboljša izbira, saj glede na nekatere raziskave lahko blokirala pravilno delovanje naravnega vitamina D.
