Ste kdaj razmišljali o tem, koliko časa na dan v povprečju delate in načrtujete, koliko ur pa namenite uživanju in počivanju? Dan ima 24 ur, od teh naj bi osem ur spali, osem ur običajno preživimo v službi, kaj pa počnemo preostalih osem ur?

V ta preostanek padejo še: vožnja na delo (ki mnogim vzame tudi po dve uri na dan), priprava hrane, umivanje, skrb za otroke, hišne ljubljence, starejše, za opravke (pošta, banka, trgovina, lekarna, zdravnik, avtoservis …) in številne druge obveznosti.

Koliko časa vam potem ostane samo za vas? Za stvari, ki vas polnijo? Verjetno malo in še ta čas si mnogi zelo težko vzamejo oziroma jih ob tem pogosto muči silna slaba vest, ki je med drugim posledica naravnanosti današnje družbe in duha časa, ki nas ves čas sili v produktivnost.

Že v času, ko se šolamo, se ves čas poveličujejo: razmišljanje, učenje in koncentracija. Če ležiš na kavču in počivaš, si hitro oklican za lenuha, a za ravnovesje telesa in uma sta pomembni tako aktivnost kot tudi čim polnejša neaktivnost. 
















Ravnovesje pri vadbi

Koncept ravnovesja je dobro imeti v mislih tudi pri izbiranju telesne aktivnosti. Če se ukvarjate s športom, pri katerem na primer krepite bolj spodnji kot zgornji del telesa, ali pa bolj sprednji kot zadnji del, lahko pride do mišičnega neravnovesja. Če mišice samo krepite in nič ne raztezate, bodo te postale zakrčene in toge, kar posledično pripelje do slabše gibljivosti. 



Posvetimo zato dovolj časa tako krepitvi mišic kot raztezanju, vadimo predklone in zaklone (pa tudi zasuke in stranske odklone), vadba naj vključuje bolj aktivni del (gibanje) ter bolj pasivni del (npr. dihalne vaje, sproščanje). Poleg vadbe si določimo tudi dneve za regeneracijo in počitek.

Pri jogi, ki že v svojem imenu nosi pomen združevanja oziroma povezovanja, so z ravnovesjem povezani ravnotežnostni položaji, kakršen je na primer položaj drevesa (ki se ga naučimo v tokratni praksi). V tem položaju urimo zavedanje med levo in desno stranjo telesa, zavedamo se bolj statičnega prizemljenega spodnjega dela telesa in svobodnega odprtega zgodnjega dela.

Položaj drevesa pa nosi še eno meni zelo ljubo simboliko, ki jo najbolje povzamejo naslednje besede (iz knjige Zdaj živim): »Ko drevo raste, mu rastejo tudi korenine. Neslišno, vendar močno. Ko drevo raste, prodira vse globlje vase. To življenje je v njem, v njegovih koreninah. Ni visokega drevesa z majhnimi koreninami, saj plitve korenine ne morejo prehraniti velikega drevesa. Tudi človek bi moral, ko raste, prodirati čedalje globlje in globlje vase, v svojo notranjost.« 


TUKAJ si oglejte še druge dele Onine poletne šole dobrega počutja! S klikom na to povezavo pa se lahko prijavite in naslednji del boste prejeli na vaš elektronski naslov. V sedmem delu, ki bo na ogled 30. julija, bomo spoznali položaj, ki odlično razbremeni utrujene in otekle noge