Znanost je do sedaj predpostavljala, da mišice zdravih ljudi med spanjem mirujejo, a znanstveniki z univerzitetne klinike za nevrologijo in medicino v Innsbrucku so ugotovili, da tudi povsem vitalni posamezniki ponoči tu in tam pomigajo. V okviru raziskave so spremljali 100 moških in žensk med spanjem in merili njihove možganske valove, premike oči, napetost mišic na bradi, rokah in nogah, različne parametre dihanja in srčno aktivnost ter prisluškovali, kakšne zvoke oddajajo. S tem so lahko zaznali majhne premike mišic, ki sicer s prostim očesom niso vidni, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA pojasnila sodelavka vodje raziskave Ambra Stefani. Deloma je šlo pri tem le za drobne trzljaje, včasih pa so speči na primer tudi nekoliko dvignili nogo. 



Avstrijski znanstveniki so pri zdravih ljudeh v povprečju zaznali deset takšnih gibov na uro - v živahnem obdobju spanja (t.i. REM fazi) nekaj več kot v mirnem obdobju spanja (t.i. neREM fazi), iz česar so zaključili, da je tovrstno speče premikanje v mejah normale. »Večjih kompleksnejših gibov pri zdravih ljudeh v živahnem obdobju spanja ne sme biti,« je dejala Stefanijeva. V tej fazi spanja, za katero so značilne tudi sanje, namreč mišice mirujejo. 



Kaj pa pomeni, če se nekdo v spanju premakne več kot desetkrat na uro? Bistveno večje število majhnih gibov, kot je povprečje pri zdravih ljudeh, ali večji premiki v živahnem obdobju spanja so lahko znak motenj v tej fazi spanja, povzema ugotovitve raziskave Stefanijeva. Ena izmed takšnih motenj je lahko tudi Parkinsonova bolezen. Znanstveniki so optimistični, da bi lahko z dodatnim raziskovanjem premikanja v spanju, v prihodnje na podlagi števila in vrste gibov pacientom postavili natančnejše diagnoze, kar je še posebno dobra novica za področje Parkinsonove bolezni, saj ta neozdravljiva degenerativna motnja tiho in brez znakov napreduje že prvih 20 ali 30 let. Z zgodnjim odkrivanjem, pa bi lahko obolelim bistveno izboljšali kvaliteto življenja.